ČLOVEK ČLOVEKU VEDNO LJUBEZEN

Ali smo se v nesreči sposobni organizirati sami in si pomagati? Če je odgovor da, potem smo tukaj živeči LJUDJE dobili pravo življenjsko, otipljivo in realno izkušnjo, da zmoremo, da ne bomo več govorili, da smo hlapci, da bomo izdajalce prepustili gromu in streli, mi se bomo pa združili v PRAVO MOČ ČLOVEKA, KI SVOJO USODO PIŠE SAM.

Ni še konca ognjenih zubljev, ne pri nas ne po svetu. V zadnjem času sem veliko raziskovala – predvsem manipulacije tistih, ki nas prepričujejo, da jim verjamemo. Ta ognjena izkušnja, spomini, ki so privreli na dan, ko smo tri punce doma čakale na očeta in moža, pa me je spomnila, da ogenj požiga že nekaj let. Amerika (Yelowstone in drugi nacionalni parki), Avstralija, Brazilija, območje Amazonke…

Zato sem danes iskala stran, na kateri so podatki o požarih povsod po svetu https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:24hrs;@0.0,0.0,3z. Ne glede na to, kako daleč divjajo požari, tam živijo ljudje, živali in rastline.

Zakaj že toliko let gori v toliko predelih sveta ne vem, imam pa svojo “teorijo zarote”. Tam, kjer so obsežni požari predvsem kjer gorijo tudi vasi, mesta, posamezne hiše oblasti evakuirajo prebivalce in ker ne morejo nazaj domov, jih naselijo v večjih mestih. Na območju požarov se spremeni mikroklima, pridelava hrane je za nekaj časa ustavljena, in najhuje je, ker so zgoreli domovi. Narava si sicer opomore tudi sama, vendar so ljudje ostali v mestih, požrl jih je drugačen način življenja. Oblastem to odgovarja. Podeželje ne le v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu živi drugače kot mesto. Ljudje na podeželju smo še povezani z naravo, zelenjem, drevesi, pticami, izviri in vodami. V mestu pa….

Ko se ogenj pomiri, ko ni več nevarnosti, vemo, da je potrebno nekaj storiti. Pomagati ljudem in naravi, storiti nekaj za skupnost.

Kako lahko sodelujemo?

Ko se umiri, lahko razmišljamo trezno. Po FB se delijo zapisi, da ljudje, ki hodijo ogledovat škodo – tudi iz “firbca” – ovirajo gasilce in tiste, ki so tam, na terenu s posebnimi nalogami. Tudi ljudje, ki so (bili) neposredno ogroženi, si verjetno še niso popolnoma opomogli od skrbi in strahu, da bodo izgubili domove.

Veliko nas je, ki želimo pomagati, veliko vas je, ki bi šli “z glavo skozi zid”. Včeraj sem napisala, da bo potrebno vse, kar mi mislimo, da je prav, dogovoriti z ljudmi, ki poznajo svoje življenjsko okolje. Poslušati jih je treba, ljudi, ki tam živijo veliko generacij, storiti, kar prav je in upoštevati življenje tam, ki je drugačno kot na Gorenjskem, Štajerskem…

Vi pa, ki ste tam, ki živite tam, ki poznate in veste, kaj potrebujete, ne dovolite, da vam politika predpisuje in vas uči, kaj je za vas najboljše.

Na Gozdnem gospodarstvu Bled sem bila zaposlena 16 let in vsako leto smo se eno junijsko soboto delavci v administrativnih službah priključili gozdnim delavcem in pogozdovali (Pokljuko, Mežaklo, Jelovico). Vsem, ki hitite s predlogi za pogozdovanje bi rada povedala, da to ni tako enostavno. Moja izkušnja je, da smo male smrekce v podjetju naročili v drevesnicah, bilo jih je na stotine, pripeljali so jih pred pogozdovanjem in delavci so jih zakopali v prst, da so počakale na dan sajenja. Za pogozdovanje sta bili potrebni tudi primerna obleka in obutev, vsak od nas je dobil orodje, da smo izkopali luknjo, v katero smo posadili smrekce. Pred pogozdovanjem so nas učili, kako se smrekca posadi in da jo je potrebno “zahoditi”. Ob samem pogozdovanju je bila potrebna tudi logistika, prevozi organzacija, kje in koliko ljudi bo delalo na nekem področju, pripeljati je bilo treba hrano in na koncu odpeljati nazaj v dolino.

Brez povezovanja ne bo šlo

Mislim, da boste potrebovali novo povezovanje najprej med seboj (Primorci, Kraševci… tudi sama ne vem, kako naj vam rečem). Povezovanje vas, ki ste se uprli fašistom in ostali pokončni ter ubranili dom upam, da ne bo težko. Sedaj vas in nas kliče dom, prihodnost svojih rodov in to, kar je prav, branite pred neumnostjo, aroganco, grabežljivostjo pozerjev, ki iščejo pozornost zase.

Zberite se skupaj, odločite se, kaj potrebujete: vsi skupaj ali posamezne vasi in zaselki. Izmed sebe izberite ljudi, ki jim zaupate, ki so modri, strokovnjaki na svojem področju (ne potrebujete doktorjev znanosti, temveč strokovnjake, ki jih je kalilo pravo življenje, Kras, zemlja in burja), ki uživajo vaše zaupanje, so pošteni in znajo povezati ljudi.

Dogovorite se, kaj potrebujete, določite časovne roke (čiščenje pogorišč, pogozdovanje, urejanje travnikov, njiv…) in predvidite kaj potrebujete. Koliko rok potrebujete in koliko sredstev potrebujete. Nato nam sporočite, sporočite vsej domovini, da je čas, da tudi mi od drugod pridemo in delamo – fizično in pomagamo graditi, kar je ogenj uničil in finančno, direktno, brez posrednikov. Skupaj z vami, pod vašim vodstvom in pod vašo organizacijo lahko storimo veliko.

Mi, od drugod nimamo kompetenc in vašega znanja, zato bodite vi, na Krasu, naš vodnik, naš dirigent, da bomo lahko usklajeno in organizirano pomagali in bomo čimprej sanirali škodo.

Prilagam en posnetek, ki mi je dal misliti: Iz kaosa, kjer nihče ne ve, kaj se dogaja, pride en moški in nato ena ženska, pojavi se več ljudi, ki so vedno bolj povezani in usklajeni, ostali pa gledajo in se čudijo. Nato se prikaže vodja ljudi, ki delajo in na svojstven način pove, kdo naj kdaj kaj počne. Nastane harmonija in kocine gredo pokonci tistim, ki gledajo, kaj se dogaja. https://www.facebook.com/melita.nikodijevic.9/posts/pfbid02GV2AxeyMVTEHvqwhzZtrmqjZNCeBp27bHZXhzbGKB981RcuX5TuXPUPr8Nf39wEPl

Ta zapis pišem, ker čutim in tudi vem, da smo se sposobni organizirati, skupiti skupaj in sanirati vsaj del škode. Za nekatere bom mogoče naivna, vendar smo skupaj že delali, kar je prav in kar dobro je, zato verjamem v NAS, LJUDI, ki delamo dobro in v srcu dobro mislimo.

Če smo se sposobni organizirati sami, (če bo oblast kaj storila, dobrodošlo), potem bomo tukaj živeči LJUDJE dobili pravo življenjsko, otipljivo in realno izkušnjo, da zmoremo, da si ne bomo več govorili, da smo hlapci, da bomo izdajalce prepustili gromu in streli, mi se bomo pa združili v PRAVO MOČ ČLOVEKA, KI SVOJO USODO PIŠE SAM.