ETIČNO VODENJE V MEDICINI

Mimi Zajc*, Štefek Grmec**

*Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije, Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana, *Zdravstveni dom Maribor, OE Nujna medicinska pomoč, Cesta proletarskih brigad 21, 2000 Maribor

Ponovno se spreminjajo pravila Sistema nujne medicinske pomoči v Republiki Sloveniji. Te spremembe generirajo politiki iz Ministrstva za zdravje, ki verjetno niso delali na terenu, bili člani ekip NMP in 24 ur na dan reševali življenja. Nekateri, ki so mogoče bili v teh ekipah, vsaj tisti, ki jih osebno poznam in s katerimi sem ustvarjalno sodelovala v času, ko smo obnavljali sistem, ki je reševal življenje vsakega človeka, ki je bil življenjsko ogrožen, so pozabili na namen te službe. Na ministrstvu sem vodila sistem NMP od oktobra 2007 do 2010 ali 2011. V tistem času je bilo s strokovnjaki medicinske stroke in razumevanjem na ministrstvu storjenega zares veliko. Ponosna sem na tista leta, na ljudi, ki so sodelovali, tudi tiste s figo v žepu.

Članek sem predstavila na mednarodnem simpoziju o urgentni medicini 2011 https://plus.cobiss.si/cobiss/up/sl/bib/sbmb/3982655

Izvleček

Nekaj raziskav na področju integritete v katastrofni medicini je bilo opravljenih v Združenih državah Amerika (ZDA) in Veliki Britaniji (1, 2, 3, 4. 5, 6, 7). V Srednji Evropi so takšne raziskave redkost. Zato je težko primerjati pravilno in etično vodenje reševalcev v zdravstvu na nivoju znanstvenega pristopa. V ZDA izdelani načrti delovnja zdravstva v množičnih nesrečah temeljijo na vpoklicu urgentnih zdravnikov, medicinskih sester, ostalega zdravstvenega osebja urgentnega centra, pa tudi ostalega osebja z namenom vzdrževanja ustreznega odziva. Načrtovalci avtomatično predvidevajo, da se bo osebje nujne medicinske pomoči odzvalo. V Sloveniji se na množično nesrečo odzovejo ekipe nujne medicinske pomoči, ki so poleg drugih reševalnih ekip – gasilcev in policije – praviloma prve na mestu dogodka. Na delovišču je potrebno organizirati optimalno vodenje vseh ekip, ki se znajdejo skupaj na sceni. Zbrala sem rezultate primerjav glede etičnega vodenja v medicini prav tako pa nekaj priporočil o vedenju v posebnih okoliščinah v primeru naravni in drugih nesreč. V bodoče bo potrebno na osnovi empiričnih izkušenj in uskajenega delovanja zdravstvenega sistema izvesti znanstveno raziskavo glede etičnega vodenja v medicini, saj je to področje neraziskano in tudi zaradi otežuje optimalno odločanje v posebnih pogojih.

Abstract

ome researches about ethical leadership or leadership with integrity in disaster  response in health care system have been conducted in USA and UK. In Central Europe such researches are very rare so the proper and ethical leadership of first responders is hard to compare without scientific approach. In USA the plans for operating the health care system in mass casualties (Medical Response in Mass Casualty Incidents) depend on using emergency physicians, nurses, emergency department support staff, and out-of-hospital personnel to maintain the health care system’s front line. Planners automatically assume that emergency health care workers will respond. In Republic of Slovenia there it is also self-evident that in circumstances of mass disasters the emergency medical team(s) will be the first on the scene. Among first responders are fireman and police also. On the scene the adequate leadership has to be performed among team members and among all teams in the scene. I have collected results of comparison of some researches about ethical leadership in medicine and of some recomendations about acting in special circumstances such are natural and man made disasters. On the basis of empirical experiences and in compliance with emergency medical system, the scientific research of leadership with integrity in medicine should be done.

Uvod

Republika Slovenija si je po osamosvojitvi prizadevala za vstop v EU, kar ji je uspelo 2003. V tem času je morala prevzeti ustrezni pravni red in se prilagoditi pravilom, ki jih zahteva članstvo v EU. Za to je Slovenija vzpostavila sistem slovarjev (Evroterm in Evrokorpus) za področje delovanja v EU. V baze podatkov Evroterm in Evrokorpus pa ni vpisana kombinacija besed etika, etično vodenje, medicina, zdravje. V Evrokorpusu je 223 milijonov besed. V angleško – slovenski bazi je 66 miljionov besed in 1,640,000 prevedenih enot.

Namen in metoda raziskave

Namen raziskave, ki je bila opravljena poleti 2010 je bil raziskati vrednote, ki jih spoštujejo člani predbolnišničnih ekip NMP, osebne lastnosti vodje teama, izobraževanje in pomoč v primeru izgorelosti, etičnih dilem, empatije, komunikacije, psihosocialne pomoči ob težkih intervencijah. V zvezi z omenjeno problematiko je bil namen tudi poiskati pomen in naloge Ministrstva za zdravje za dobro delovanje sistema. Postavljena so bila tudi vprašanja o vrednotah in vplivu vrednot na vodenje ekipe in s tem v zvezi tudi na pomen etičnega vodenja v medicini, tako v normalnih kot tudi izrednih razmerah. Maja in junija 2010 je bilo vsem vodjem enot NMP v zdravstvenih domovih posredovan vprašalnik s prošnjo, da ga izpolni čim več članov zdravstvenega osebja, ki izvaja zdravstveno varstvo v sistemu predbolnišnične NMP. V rezultatih je upoštevano 100 vrnjenih anket.

Rezultati

1. Katero osebno lastnost bi izpostavili pri vodji tima: (možnih je več odgovorov)

V normalni situaciji		V primeru večje nesreče
Strokovnost	82	Strokovnost	72
Odločnost	68	Iznajdljivost	66
Odnos do sodelavcev	68	Odločnost	63
Natančnost	64	Sposobnost koordinacije	60
Zanesljivost	61	Zanesljivost	53
Iznajdljivost	49	Odnos do sodelavcev	50

2. Kateri elementi etičnega vodenja so po vašem mnenju najbolj pomembni?

3. Ali je možno etično vodenje v množičnih nesrečah?

4. Ali svojemu vodji zaupate?                          5. Ali zaupate članom teama?

	6. Katere etične vrednote naj bi po vašem mnenju imel vodja teama		6a. Katere vrednote so za vas najbolj pomembne?
80	Spoštljivost do sodelavcev	75	Delavnost
75	Odgovornost	75	Spoštljivost do pacientov
74	Spoštljivost do pacientov	71	Spoštljivost do sodelavcev
73	Kolegialnost	70	Kolegialnost
71	Delavnost	70	Poštenost
9	Javni interes
9	Transparentnost	7	Preračunljivost
7	Reprezentativnost	6	Javni interes
5	Preračunljivost	6	Politična zavest
3	Politična zavest	6	Reprezentativnost
2	Tekmovalnost	5	Tekmovalnost

7. Faktorji, ki vplivajo na etično vedenje

8. Kdo, po vašem mnenju, lahko vpliva na oblikovanje najpo-membnejših vrednot delovanja zaposlenih v zdravstvu?		9. Katere inštitucije imajo po Vašem mnenju največji vpliv na etično vedenje v zdravstvu?
Vzgoja in izobraževanje v zdravstvu	65	Ministrstvo za zdravje	45
Sposobni in cenjeni posamezniki – zdravniki in zdravstveni delavci	51	Zdravniška zbornica	43
Minister za zdravje	45	Medicinska fakulteta	32
Člani Zdravniške zbornice	29	Druge zdravstvene zbornice	29
Člani ostalih zbornic s področja zdravstva	23	Druge izobr. inštitucije v zdravstvu	24
Mediji razkrite nepravilnosti	16	Mediji	22
Politiki	14	Zakonodajna oblast	21
Javni uslužbenci zaposleni na ministrstvu	11	Nobena	13
Direktor ZZZS	11	Varuh človekovih pravic	10
Poslanci in svetniki	8

Razpravljanje

Pričakovane osebne lastnosti vodje teama so skoraj enake, če delujejo v normalni situaciji ali v primeru večje nesreče. Pomembno je sodelovanje vodje s teamom, njegovo strokovno znanje in njegova osebnost. Očitno so ta dejstva povezana tudi vprašanjem glede zaupanja do vodje in ostalih članov teama. Postavlja pa se vprašanje, kako funkcionirajo ekipe, pri katerih člani vodji in svojim sodelavcem ne zaupajo nezaupanje ekipe do vodje in med člani pa lahko privede do težkih posledic.  

Etično vodenje v vseh okoljih je odvisno od vrednot, ki jih ima posameznik, kar so jasno pokazali odgovori na to vprašanje. Le 12 odstotkov vprašanih meni, da vrednote ne vplivajo na način vodenja. Raziskava je želela odgovoriti tudi na vprašanje ali obstaja bistvena razlika med vrednotami, ki naj bi jih imel vodja in vrednotami, ki jih sam anketiranec najbolj ceni. Pri pregledu vrednot, ki so se po pomembnosti uvrstile v zadnjo desetino, so predvsem vrednote, ki »dišijo« po politiki.

Večina anketirancev je prepričana, da okolje in pogoji, v katerih delajo zaposleni v zdravstvu pomembno vplivajo na etično vedenje. Presenetljivo je, da v sedanjem času gospodarske krize stopnja socialne varnosti kot pogoj za etičnost ni najbolj pomembna oziroma da pa anketiranci bolj cenijo druge elemente delovnega okolja in odnosov.

Oblikovanje vrednot v zdravstvu je zelo pomembno. Iz rezultatov je razvidno, da anketiranci menijo, da ima vzgoja in izobraževanje v zdravstvu najpomembnejše mesto pri tej nalogi, pomembno mesto pa zasedajo tudi posamezniki, ki so si s svojim delom in zgledom pridobili zaupanje in podporo med kolegi. Njihova naloga je zelo težka, saj je sooblikovanje vrednot v zdravstvu naloga, za katero sta potrebna neprestano delo in prizadevanje. Ministrstvo za zdravje ima po mnenju anketirancev največji vpliv na etično vedenje v zdravstvu, sledi Zdravniška zbornica in izobraževalne ustanove. Iz odgovorov je razvidno, da anketirani ločijo med oblikovanjem vrednost in vplivom na etično vedenje v zdravstveni dejavnosti. Etično vedenje je že rezultat dejstva, da so vrednote že pridobljene, zato je zgled ministrstva in stanovskih združenj pomemben pri vplivu na etično vedenje.

Zaključek

Področje etike, etičnega vodenja in oblikovanja vrednot na področju zdravstva slabo opredeljeno. V bodoče bi morala država s svojim sistemom izobraževanja v zdravstvu in vzpodbujanja pozitivne motivacije, storiti več, da bodo posamezniki v zdravstvu lažje reševali težke dileme (empatije, etike, komunikacije), s katerimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu; ne samo v primeru izrednih razmer (množičnih nesreč). Rezultati sicer odgovarjajo na nekatere vprašanja, vendar se pojavljajo nova, še bolj pomembna, na katera bo potrebno odgovoriti.

V prihodnje bodo potrebne dodatne raziskave o ustreznem oblikovanju vrednot v delovanju zdravstvenega sistema, o upoštevanju etičnega vedenja in etičnega vodenja v normalnih in izrednih razmerah.

Literatura

1. Cook J, J Health Organ Manag. 2004;18(6):415-34.Leading with integrity: a qualitative research study.
2. Holt GR. Otolaryngol Head Neck Surg. 2008 Aug;139(2):181-6. Making difficult ethical decisions in patient care during natural disasters and other mass casualty events.
3. Sztajnkrycer MD, Madsen BE, Alejandro Báez A. Emerg Med Clin North Am. 2006 Aug;24(3):749-68.
4. Unstable ethical plateaus and disaster triage.
5. Briggs SM. Curr Opin Crit Care. 2005 Dec;11(6):585-9. Disaster management teams.
6. Hurst SA, Hull SC, DuVal G, Danis M. J Med Ethics. 2005 Jan;31(1):7-14. How physicians face ethical difficulties: a qualitative analysis.
7. Grimaldi ME. J Trauma Nurs. 2007 Jul-Sep;14(3):163-4. Ethical decisions in times of disaster: choices healthcare workers must make.