FARSI JE IME SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA

0
(0)

ORGANIZACIJA, KI DELUJE V ŠKODO VSEGA ČLOVEŠTVA IN JE SAMA SEBI NAMEN

77. zasedanju skupščine SZO so prejeli amandmaje Mednarodnega zdravstvenega pravilnika v nasprotju s pravili, ki so jih sprejele članice SZO. In nihče ni spregovoril, da je sprejem aneksa nezakonito, saj bi države članice morale čistopis besedila sprejeti najmanj štiri mesece pred sprejemom.

Besedilo MZP pravilnika so članice prejele na samem zasedanju 77. skupščine, kar je nesprejemljivo. Nihče od delegatov, še posebej pa državljanov držav ni imel možnosti pregledati, preštudirati in posredovati mnenj na ta dokument.

To zasedanje SZO je najbolj sleparsko in goljufivo med vsemi srečanji. Na tem zasedanju so sprejeli pravila, ki bodo ob podprori korupcijskih režimov, tudi Slovenije, omejevali ljudi na vse mogoče načine. Omejevali nas bodo zaradi sumov, da nismo zdravi, da smo rizik za druge ljudi in sedaj, ko poslušam Tedrosa, mi je jasno, kako se nam posmehuje. V imenu vseh držav, ki so sodelovale pri prevari v Ženevi.

Pripravila sem prevod (preko aplikacije, zato bo kje kakšna napaka) najpomembnejših členov teh amandmajev, ki so jih usklajevali oziroma dorekli na sami skupščini.

DEL I – OPREDELITVE POJMOV, NAMEN IN PODROČJE UPORABE, NAČELA IN ODGOVORNI ORGANI

Člen 1

Opredelitve pojmov

V Mednarodnih zdravstvenih predpisih (v nadaljnjem besedilu “MZP” ali “predpisi”) se uporabljajo naslednje opredelitve:

“prizadeti” pomeni osebe, prtljago, tovor, zabojnike, prevozna sredstva, blago, poštne pošiljke ali

“prizadeto območje” pomeni geografsko lokacijo, za katero so bili sprejeti zdravstveni ukrepi. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča ukrepe v skladu s temi predpisi;

“zrakoplov” pomeni zrakoplov, ki opravlja mednarodno potovanje;

“letališče” pomeni vsako letališče, na katerem priletijo ali odletijo mednarodni leti; 

“prihod” prevoznega sredstva pomeni:

(a) v primeru morskega plovila prihod ali zasidranje na določenem območju pristanišča;

(b) v primeru zrakoplova prihod na letališče;

(c) v primeru plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh na mednarodni plovbi prihod na točko vstopa; 

(d) v primeru vlaka ali cestnega vozila prihod na vstopno točko; 

“prtljaga” pomeni osebne predmete potnika; 

“tovor” pomeni blago, ki se prevaža na prevoznem sredstvu ali v zabojniku;

“pristojni organ” pomeni organ, odgovoren za izvajanje in uporabo zdravstvene ukrepe v skladu s temi predpisi;

“zabojnik” pomeni predmet prevozne opreme:

(a) trajnega značaja in ustrezno trden, da je primeren za večkratno uporabo;

(b) posebej zasnovan za lažji prevoz blaga z enim ali več načini prevoza, brez vmesnega ponovnega natovarjanja;

(c) opremljen z napravami, ki omogočajo enostavno ravnanje z njim, zlasti njegov prenos z enega načina prevoza prevoza na drug način prevoza; in

(d) posebej zasnovan tako, da ga je mogoče enostavno napolniti in izprazniti;

“območje natovarjanja zabojnikov” pomeni prostor ali objekt, namenjen zabojnikom, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu;

“kontaminacija” pomeni prisotnost kužnega ali strupenega dejavnika ali snovi na človeškem ali na površini telesa živali, v ali na proizvodu, pripravljenem za uživanje, ali na drugih neživih predmetih, vključno s prevoznimi sredstvi, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje;

“prevozno sredstvo” pomeni letalo, ladjo, vlak, cestno vozilo ali drugo prevozno sredstvo na mednarodnem potovanju;

“upravljavec prevoznega sredstva” pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za prevozno sredstvo, ali njenega zastopnika;

“posadka” pomeni osebe na prevoznem sredstvu, ki niso potniki;

“dekontaminacija” pomeni postopek, s katerim se sprejmejo zdravstveni ukrepi za odstranitev na površini človeškega ali živalskega telesa, v ali na proizvodu, pripravljenem za uporabo v prometu, ali v ali na proizvodu, pripravljenem za uporabo v prometu, ali v ali na proizvodu, pripravljenem za uporabo v prometu ali na drugih neživih predmetih, vključno s prevoznimi sredstvi, ki lahko predstavljajo javnozdravstveno tveganje tveganje za zdravje;

“odhod” pomeni za osebe, prtljago, tovor, prevozna sredstva ali blago dejanje zapustitve ozemlja;

“deratizacija” pomeni postopek, s katerim se sprejmejo zdravstveni ukrepi za nadzor ali uničenje glodavcev vektorjev človeških bolezni v prtljagi, tovoru, zabojnikih, prevoznih sredstvih, objektih, blagu in poštnih pošiljkah pošiljkah na vstopni točki;

“generalni direktor” pomeni generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije;

“bolezen” pomeni bolezen ali zdravstveno stanje, ne glede na izvor ali vir, ki se kaže ali bi lahko predstavljala veliko škodo za ljudi;

“razkuževanje” pomeni postopek, s katerim se sprejmejo zdravstveni ukrepi za nadzor ali uničenje nalezljivih na površini človeškega ali živalskega telesa ali v ali na prtljagi, tovoru, zabojnikih, prevoznih sredstvih, blagu in poštnih pošiljk z neposredno izpostavljenostjo kemičnim ali fizikalnim sredstvom;

“dezinsekcija” pomeni postopek, s katerim se sprejmejo zdravstveni ukrepi za nadzor ali uničenje žuželk vektorjev človeških bolezni v prtljagi, tovoru, zabojnikih, prevoznih sredstvih, blagu in poštnih pošiljkah;

“dogodek” pomeni manifestacijo bolezni ali dogodek, ki ustvarja možnost za nastanek bolezni; 

“free pratique” pomeni dovoljenje za vplutje ladje v pristanišče, vkrcanje ali izkrcanje, raztovarjanje ali dovoljenje za vkrcanje ali izkrcanje, raztovarjanje ali natovarjanje tovora ali zalog; dovoljenje za vkrcanje ali izkrcanje, raztovarjanje ali natovarjanje zrakoplova po pristanku tovor ali zaloge; in dovoljenje za vkrcanje ali izkrcanje vozila za kopenski prevoz po prihodu, raztovarjanje ali natovarjanje tovora ali zalog;

“blago” pomeni materialne proizvode, vključno z živalmi in rastlinami, ki se prevažajo v mednarodnem vključno z uporabo na prevoznem sredstvu;

“kopenski prehod” pomeni vstopno točko na kopnem v državi pogodbenici, vključno s tisto, ki se uporablja po cesti vozila in vlaki;

“vozilo za kopenski prevoz” pomeni motorizirano prevozno sredstvo za kopenski prevoz na

vključno z vlaki, avtobusi, tovornjaki in avtomobili;

“zdravstveni ukrep” pomeni postopke, ki se uporabljajo za preprečevanje širjenja bolezni ali kontaminacije. Zdravstveni ukrep ne vključuje ukrepov kazenskega pregona ali varnostnih ukrepov;

“bolna oseba” pomeni posameznika, ki trpi ali ima telesno bolezen, ki lahko povzroči, lahko predstavlja tveganje za javno zdravje;

“okužba” pomeni vstop in razvoj ali razmnoževanje povzročitelja okužbe v telesu,ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje;

“inšpekcijski pregled” pomeni pregled območij, ki ga opravi pristojni organ ali se opravi pod njegovim nadzorom, prtljage, zabojnikov, prevoznih sredstev, objektov, blaga ali poštnih pošiljk, vključno z ustreznimi podatki in dokumentacijo, da se ugotovi, ali obstaja tveganje za javno zdravje;

“mednarodni promet” pomeni gibanje oseb, prtljage, tovora, zabojnikov, prevoznih sredstev, blaga ali poštnih pošiljk čez mednarodno mejo, vključno z mednarodno trgovino;

“mednarodno potovanje” pomeni:

(a) v primeru prevoznega sredstva potovanje med vstopnimi točkami na ozemljih več kot dveh držav članic, ki so v tem primeru države članice, več držav ali potovanje med vstopnimi točkami na ozemlju ali ozemljih iste države, če ima prevozno sredstvo med potovanjem stike z ozemljem katere koli druge države, vendar le glede teh stikov; 

(b) v primeru potnika potovanje, ki vključuje vstop na ozemlje države, ki ni ozemlje države, v kateri potnik začne potovanje;

“vsiljiv” pomeni, da lahko povzroči nelagodje zaradi tesnega ali intimnega stika ali spraševanjem;

“invaziven” pomeni vbod ali prerez kože ali vstavitev instrumenta ali tujka, ki se uporablja za preiskavo, ali tujka v telo ali pregled telesne votline. Za namene teh predpisov, zdravniški pregled ušes, nosu in ust, ocena temperature z ušesnim, ustnim ali kožnim merilnikom termometra ali termovizije, zdravniški pregled, avskultacija, zunanja palpacija, retinoskopija; zunanje zbiranje vzorcev urina, blata ali sline; zunanje merjenje krvnega tlaka; in elektrokardiografija se šteje za neinvazivno;

“izolacija” pomeni ločitev bolnih ali okuženih oseb ali prizadete prtljage, zabojnikov, ali prevoznih sredstev, blaga ali poštnih pošiljk od drugih oseb na tak način, da se prepreči širjenje okužbe ali kontaminacije;

“zdravniški pregled” pomeni predhodno oceno osebe, ki jo opravi pooblaščeni zdravstveni delavec ali oseba pod neposrednim nadzorom pristojnega organa, da se ugotovi, ali je zdravstveno stanje osebe morebitno tveganje za javno zdravje drugih, in lahko vključuje pregled zdravstvene dokumentacije, in telesni pregled, kadar to upravičujejo okoliščine posameznega primera;

“nacionalni organ za IHR” pomeni subjekt, ki ga imenuje ali ustanovi država pogodbenica na na nacionalni ravni za usklajevanje izvajanja tega pravilnika v okviru pristojnosti države članice, države pogodbenice;

“nacionalna kontaktna točka za IHR” pomeni nacionalni center, ki ga imenuje vsaka država pogodbenica in ki je vedno dostopen za komunikacijo s kontaktnimi točkami SZO za IHR v skladu s tem pravilnikom;

“Organizacija” ali “SZO” pomeni Svetovno zdravstveno organizacijo;

“pandemsko izredno stanje” pomeni izredno stanje na področju javnega zdravja mednarodnega pomena, ki povzroča nalezljiva bolezen in:

(i) ima ali obstaja veliko tveganje, da se bo geografsko razširila na več držav in znotraj njih držav; in

(ii) presega ali obstaja veliko tveganje, da bo presegla zmogljivosti zdravstvenih sistemov za odzivanje

v teh državah; in

(iii) povzroča ali obstaja velika nevarnost, da bo povzročila znatne socialne in/ali gospodarske motnje, vključno z motnjami v mednarodnem prometu in trgovini; in

(iv) zahteva hitro, pravično in okrepljeno usklajeno mednarodno ukrepanje s celotnimi vladnimi in družbenimi pristopi.

“stalno prebivališče” ima pomen, kot je določen v nacionalni zakonodaji države pogodbenice zadevne države;

“osebni podatki” pomenijo vse informacije v zvezi z identificirano ali določljivo fizično osebo;

“vstopna točka” pomeni prehod za mednarodni vstop ali izstop potnikov, prtljage ali tovora, kontejnerjev, prevoznih sredstev, blaga in poštnih pošiljk ter agencije in območja, ki opravljajo storitve za pri vstopu ali izstopu;

“pristanišče” pomeni morsko pristanišče ali pristanišče na celinskih vodah, kjer ladje na mednarodni plovbi priplujejo ali odplujejo;

“poštna pošiljka” pomeni naslovljen predmet ali paket, ki ga mednarodno prenaša pošta ali kurirska služba storitve;

“izredni dogodek na področju javnega zdravja mednarodnega pomena” pomeni izredni dogodek, ki je določen, kot je določeno v teh predpisih:

(i) predstavljajo tveganje za javno zdravje drugih držav zaradi mednarodnega širjenja bolezni;

in

(ii) potencialno zahteva usklajen mednarodni odziv;

“opazovanje javnega zdravja” pomeni spremljanje zdravstvenega stanja potnika skozi čas zaradi z namenom ugotavljanja tveganja prenosa bolezni;

“tveganje za javno zdravje” pomeni verjetnost dogodka, ki lahko negativno vpliva na zdravje ljudi s poudarkom na dogodku, ki se lahko razširi na mednarodni ravni ali predstavlja resno in neposredno nevarnost;

“karantena” pomeni omejitev dejavnosti in/ali ločitev osumljenih oseb od drugih, ki niso bolne, ali sumljive prtljage, zabojnikov, prevoznih sredstev ali blaga na tak način, da se prepreči prepreči morebitno širjenje okužbe ali kontaminacije;

“priporočilo” in “priporočeno” se nanašata na začasna ali stalna priporočila, izdana v skladu s temi predpisi;

“ustrezni zdravstveni proizvodi” pomenijo tiste zdravstvene proizvode, ki so potrebni za odzivanje na javno zdravje izrednih razmerah mednarodnega pomena, vključno s pandemičnimi izrednimi razmerami, ki lahko vključujejo opremo, izdelke za dekontaminacijo, izdelke za pomoč, protistrupe, celične in genske proizvode, zdravila za zaščito pred okužbami, zdravila za preprečevanje širjenja bolezni, zdravila za preprečevanje širjenja bolezni, zdravila za dekontaminacijo terapije in druge zdravstvene tehnologije;

“reservoir” pomeni žival, rastlino ali snov, v kateri običajno živi povzročitelj okužbe, in katerega prisotnost lahko predstavlja tveganje za javno zdravje;

“cestno vozilo” pomeni vozilo za kopenski prevoz, ki ni vlak;

“znanstveni dokazi” pomenijo informacije, ki zagotavljajo raven dokazov na podlagi uveljavljenih in znanstvenih metodah;

“znanstvena načela” pomenijo sprejete temeljne zakone in dejstva v naravi, ki so znana na podlagi znanstvene metode;

“ladja” pomeni morsko ali celinsko plovilo na mednarodni plovbi;

“stalno priporočilo” pomeni nezavezujoč nasvet, ki ga WHO izda za določeno tekoče delo za posamezna tveganja za javno zdravje v skladu s členom 16 v zvezi z ustreznimi zdravstvenimi ukrepi za rutinsko ali občasno uporabo za preprečevanje ali zmanjševanje mednarodnega širjenja bolezni in zmanjševanje motenj, ki so potrebni za preprečevanje ali zmanjševanje mednarodnega širjenja bolezni mednarodnega prometa;

“nadzor” pomeni sistematično tekoče zbiranje, primerjanje in analiziranje podatkov za javno zdravje in zdravje ljudi in pravočasno razširjanje informacij o javnem zdravju za ocenjevanje in obveščanje javnosti glede zdravstvenega odziva, če je to potrebno;

“osumljenec” pomeni osebe, prtljago, tovor, zabojnike, prevozna sredstva, blago ali poštne pošiljke, za katere država pogodbenica meni, da so bili ali bi lahko bili izpostavljeni tveganju za javno zdravje in da bi lahko bili možen vir širjenja bolezni;

“začasno priporočilo” pomeni nezavezujoč nasvet, ki ga izda SZO v skladu s členom 15 za časovno omejeno uporabo na podlagi specifičnega tveganja kot odziv na izredne razmere na področju javnega zdravja mednarodnega pomena, da se prepreči ali zmanjša mednarodno širjenje bolezni in čim bolj zmanjša tveganje za zdravje ljudi in zmanjša oviranje mednarodnega prometa;

“začasno prebivališče” ima pomen, kot je določen v nacionalni zakonodaji države pogodbenice zadevne države članice;

“potnik” pomeni fizično osebo, ki se odpravi na mednarodno potovanje;

“vektor” pomeni žuželko ali drugo žival, ki običajno prenaša povzročitelja nalezljive bolezni, ki predstavlja tveganje za javno zdravje;

“preverjanje” pomeni, da država pogodbenica WHO zagotovi informacije, ki potrjujejo status dogodka na ozemlju ali ozemljih te države pogodbenice; 

“kontaktna točka SZO za IHR” pomeni enoto znotraj SZO, ki je vedno dostopna za z nacionalno kontaktno točko za IHR.

2.

Če ni drugače določeno ali opredeljeno s kontekstom, sklicevanje na ta pravilnik vključuje njegove priloge.

Člen 4

Odgovorni organi

1. Vsaka država pogodbenica v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in kontekstom imenuje ali ustanovi, enega ali dva subjekta, ki bosta opravljala naloge nacionalnega organa za IHR in nacionalne kontaktne točke za IHR, ter organe, ki so v njeni pristojnosti odgovorni za izvajanje zdravstvenih ukrepov v skladu s tem pravilnikom.

1 bis. Nacionalni organ za IHR usklajuje izvajanje teh predpisov v okviru pristojnosti države pogodbenice. 

2. Nacionalne kontaktne točke za IHR so vedno dostopne za komunikacijo z WHO IHR kontaktnimi točkami WHO iz odstavka 3 tega člena. Naloge nacionalnih kontaktnih točk za IHR vključujejo:

(a) pošiljanje nujnih informacij kontaktnim točkam SZO za IHR v imenu zadevne države pogodbenice sporočila v zvezi z izvajanjem tega pravilnika, zlasti v skladu s členi 6 do 12; in

(b) razširjanje informacij ustreznim sektorjem države članice in združevanje prispevkov iz teh sektorjev upravnih sektorjev zadevne države pogodbenice, vključno s tistimi, ki so odgovorni za nadzor in poročanje, vstopne točke, javne zdravstvene službe, klinike in bolnišnice ter druge vladne službe oddelkov].

2 bis. Države pogodbenice sprejmejo ukrepe za izvajanje odstavkov 1, 1a in 2 tega člena, vključno z ustrezno prilagoditvijo svojih nacionalnih zakonodajnih in/ali upravnih ureditve.  ZAHTEVA ZA PRILAGODITEV NACIONALNE ZAKONODAJE. TO POMENI NOVE ZAKONE, KI BODO V SKLADU S PRIPOROČILI SZO.

3. Svetovna zdravstvena organizacija določi kontaktne točke za IHR, ki morajo biti vedno dostopne za komunikacijo z nacionalnimi kontaktnimi točkami za IHR. Kontaktne točke SZO za IHR pošljejo nujna sporočila v zvezi z izvajanjem teh predpisov, zlasti v skladu s členi 6 do 12, nacionalnim kontaktnim točkam za IHR zadevnih držav pogodbenic. Kontaktne točke SZO za IHR so lahko WHO imenuje na sedežu ali na regionalni ravni Organizacije.

4. Države pogodbenice SZO zagotovijo kontaktne podatke svojega nacionalnega organa za IHR in njihove IHR točke, SZO pa državam pogodbenicam zagotovi kontaktne podatke o nacionalnem organu SZO za IHR in njihovi kontaktni točki za IHR, državam pogodbenicam pa SZO zagotovi kontaktne podatke o nacionalnem organu za IHR kontaktne točke WHO. Ti kontaktni podatki se stalno posodabljajo in vsako leto potrdijo. SZO da kontaktne podatke na voljo vsem državam pogodbenicam. 

Člen 12

Določitev izrednih razmer na področju javnega zdravja mednarodnega pomena, vključno s pandemijo izrednih razmer (pristojnost generalnega direktorja SZO)

1. Generalni direktor na podlagi prejetih informacij, zlasti od države(-e) pogodbenice(-), na ozemlji(-h) katere dogodek se zgodi, v skladu z merili in postopkom iz teh predpisov določi, ali dogodek pomeni izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju, po potrebi vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije.

2. Če generalni direktor na podlagi ocene po teh predpisih meni, da prihaja do izrednih razmer mednarodnega pomena na področju javnega zdravja, se generalni direktor o tej predhodni ugotovitvi posvetuje z državo(-ami) pogodbenico(-ami), na ozemlju(-ih) katere dogodka se je dogodek zgodil. Če se generalni direktor in država(-e) pogodbenica(-e) strinja(-jo) glede te ugotovitve, generalni direktor v skladu s postopkom iz člena 49 zaprosi za mnenje odbora, ustanovljenega po členu 48 (v nadaljnjem besedilu “Odbor za nujne primere”), o ustreznih začasnih priporočilih.

3. Če po posvetovanju iz odstavka 2 zgoraj generalni direktor in država(-e) pogodbenica(-e), na ozemlju (ozemljih) se dogodek zgodi, v 48 urah ne dosežejo soglasja o tem, ali dogodek predstavlja izredne razmere mednarodnega pomena na področju javnega zdravja, se sprejme odločitev v skladu s postopkom iz člena 49.

4. Pri ugotavljanju, ali dogodek pomeni izredne razmere za javno zdravje mednarodnega pomena, vključno s pandemijo, kadar je to primerno, generalni direktor upošteva:

(a) informacije, ki jih zagotovi(-jo) država(-e) pogodbenica(-e);

(b) instrument odločitve iz Priloge 2;

(c) nasvet Odbora za izredne razmere;

(d) znanstvena načela ter razpoložljive znanstvene dokaze in druge ustrezne informacije; in

(e) oceno tveganja za zdravje ljudi, tveganja za mednarodno širjenje bolezni in tveganja za oviranje mednarodnega prometa.

4 bis. Če generalni direktor ugotovi, da nek dogodek pomeni izredne razmere mednarodnega pomena v javnem zdravju, po preučitvi zadev iz odstavka 4 nadalje ugotovi, ali izredne razmere mednarodnega javnega zdravja pomenijo tudi izredne razmere zaradi pandemije.

5. če generalni direktor po preučitvi zadev iz pododstavkov (a), (c), (d) in (e) odstavka 4 tega člena in po posvetovanju z državo(-ami) pogodbenico(-ami), na ozemlju katere je(-jo) prišlo do izrednih razmer mednarodnega javnega zdravja, vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije, meni, da gre za izredne razmere mednarodnega pomena na področju javnega zdravja,  vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije, ki so se končale, ker ne ustrezajo več ustrezni opredelitvi iz člena 1, generalni direktor sprejme odločitev v skladu s postopkom iz člena 49.

Člen 13

Odziv na javno zdravje, vključno z enakopravnim dostopom do ustreznih zdravstvenih proizvodov

1. Vsaka država pogodbenica čim prej, najkasneje pa v petih letih od začetka veljavnosti teh predpisov za to državo pogodbenico, razvije, okrepi in vzdržuje temeljne zmogljivosti za preprečevanje, pripravo in hitro in učinkovito odzivanje na tveganja za javno zdravje in izredne razmere mednarodnega pomena za javno zdravje, vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije,  vključno z nestabilnimi in humanitarnimi razmerami, kot je določeno v Prilogi 1. SZO po posvetovanju z državami članicami objavi smernice za podporo državam pogodbenicam pri razvoju temeljnih zmogljivosti odzivanja na javno zdravje.

2. Po oceni iz dela A odstavka 2 Priloge 1 lahko država pogodbenica poroča SZO na podlagi upravičene potrebe in izvedbenega načrta ter pri tem pridobi podaljšanje za dve leti za izpolnitev obveznosti iz odstavka 1 tega člena. V izjemnih okoliščinah in podprto z novim izvedbenim načrtom lahko država pogodbenica zaprosi generalnega direktorja za nadaljnje podaljšanje, ki ni daljše od dveh let, ta pa sprejme odločitev ob upoštevanju tehničnega nasveta revizijskega odbora. Po obdobju iz 1. odstavka tega člena država pogodbenica, ki ji je bilo odobreno podaljšanje, letno poroča SZO o napredku pri doslednem izvajanju.

3. Na zahtevo države pogodbenice ali po sprejemu ponudbe SZO SZO sodeluje pri odzivanju na tveganja za javno zdravje in druge dogodke z zagotavljanjem tehničnih smernic in pomoči ter z ocenjevanjem učinkovitosti veljavnih nadzornih ukrepov, vključno z mobilizacijo mednarodnih skupin strokovnjakov za pomoč na kraju samem,  po potrebi.

4. Če SZO po posvetovanju z zadevnimi državami pogodbenicami, kot je predvideno v členu 12, ugotovi, da prihaja do izrednih razmer mednarodnega pomena na področju javnega zdravja, vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije, lahko poleg podpore iz odstavka 3 tega člena ponudi dodatno pomoč pogodbenici(-am) državi(-am), vključno z oceno resnosti mednarodnega tveganja in ustreznosti nadzornih ukrepov. Tako sodelovanje lahko vključuje ponudbo za mobilizacijo mednarodne pomoči za podporo nacionalnim organom pri izvajanju in usklajevanju ocen na kraju samem. Svetovna zdravstvena organizacija na zahtevo države pogodbenice zagotovi informacije, ki podpirajo tako ponudbo.

5. Na zahtevo SZO bi morale države pogodbenice, kolikor je to mogoče, zagotoviti podporo usklajenim odzivnim dejavnostim SZO.

6. SZO na zahtevo zagotovi ustrezne smernice in pomoč drugim državam pogodbenicam, ki jih prizadenejo ali ogrožajo izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju, vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije.

7. SZO podpira države pogodbenice na njihovo zahtevo ali po sprejemu ponudbe SZO in usklajuje dejavnosti mednarodnega odzivanja v izrednih razmerah mednarodnega javnega zdravja, vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije, potem ko so bile določene v skladu z 12. členom teh predpisov.

8. SZO olajšuje in si prizadeva odpraviti ovire za pravočasen in enakopraven dostop držav pogodbenic do ustreznih zdravstvenih proizvodov po ugotovitvi izrednih razmer mednarodnega javnega zdravja, vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije, in med njimi, ki temeljijo na tveganjih in potrebah za javno zdravje.

V ta namen SZO in pogodbenice:

  • izvaja ter redno pregleduje in posodablja ocene potreb javnega zdravja ter razpoložljivosti in dostopnosti, vključno s cenovno dostopnostjo ustreznih zdravstvenih izdelkov za odziv na javno zdravje; objavi take ocene; in upošteva razpoložljive ocene pri izdaji, spreminjanju, podaljšanju ali prenehanju veljavnosti priporočil v skladu s členi 15, 16, 17, 18 in 49 teh uredb;
  • uporabljajo mehanizme, ki jih usklajuje SZO, ali po potrebi po posvetovanju z državami pogodbenicami olajšajo njihovo ustanovitev in se po potrebi usklajujejo z drugimi mehanizmi in omrežjih za dodeljevanje in razdeljevanje, ki omogočajo pravočasen in enakopraven dostop do ustreznih zdravstvenih proizvodov na podlagi potreb javnega zdravja;
  • na njihovo zahtevo podpira države pogodbenice pri povečanju in geografski diverzifikaciji proizvodnje ustreznih zdravstvenih proizvodov, če je to primerno, prek ustreznih mrež in mehanizmov, ki jih usklajuje SZO, ter drugih mrež in mehanizmov, ob upoštevanju člena 2 tega pravilnika in v skladu z ustreznim mednarodnim pravom;
  • z državo pogodbenico na njeno zahtevo deli dokumentacijo o izdelku v zvezi z določenim ustreznim zdravstvenim izdelkom, ki ga je proizvajalec predložil SZO v odobritev, in če je proizvajalec v 30 dneh po prejemu take zahteve dal soglasje, da bi državi pogodbenici olajšal regulativno oceno in odobritev; in
  • podpira države pogodbenice na njihovo zahtevo in po potrebi prek ustreznih mrež in mehanizmov, ki jih usklajuje SZO, ter drugih mrež in mehanizmov v skladu s pododstavkom 8(c) tega člena pri pospeševanju raziskav in razvoja ter krepitvi lokalne proizvodnje kakovostnih, varnih in učinkovitih ustreznih zdravstvenih proizvodov ter omogočanju drugih ukrepov, pomembnih za celovito izvajanje te določbe.

9. V skladu z odstavkom 5 tega člena in prvim odstavkom člena 44 tega pravilnika ter na zahtevo drugih držav pogodbenic ali SZO se države pogodbenice zavežejo, da bodo ob upoštevanju veljavne zakonodaje in razpoložljivih virov sodelovale in si medsebojno pomagale ter podpirale dejavnosti odzivanja, ki jih usklajuje SZO, vključno z:

(a) podpiranjem SZO pri izvajanju ukrepov iz tega člena;

(b) sodelovanje z ustreznimi deležniki, ki delujejo v njihovih jurisdikcijah, in njihovo spodbujanje, da se olajša pravičen dostop do ustreznih zdravstvenih proizvodov za odzivanje na izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju, vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije; in

(c) po potrebi dajo na voljo ustrezne pogoje svojih sporazumov o raziskavah in razvoju za ustrezne zdravstvene proizvode, povezane s spodbujanjem pravičnega dostopa do takih proizvodov  (finančna enakopravnost=pohlep) med izrednimi razmerami mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju, vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije.

DEL III – PRIPOROČILA

Člen 15

Začasna priporočila

1. Če se v skladu s členom 12 ugotovi, da prihaja do izrednih razmer mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju, vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije, generalni direktor izda začasna priporočila v skladu s postopkom iz člena 49. Takšna začasna priporočila se lahko po potrebi spremenijo ali podaljšajo, tudi potem, ko je bilo ugotovljeno, da so se izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju, vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije, končale, takrat pa se lahko izdajo druga začasna priporočila, ki so potrebna za preprečitev ali takojšnje odkrivanje njihovega ponovnega pojava.

2. Začasna priporočila lahko vključujejo zdravstvene ukrepe, ki jih morajo izvajati država(-e) pogodbenica(-e), ki se sooča(-jo) z izrednimi razmerami mednarodnega pomena na področju javnega zdravja, vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije, ali druge države pogodbenice v zvezi z osebami, prtljago, tovorom, zabojniki, prevoznimi sredstvi, blagom, vključno z ustreznimi zdravstvenimi proizvodi, in/ali poštnimi paketi, da bi preprečili ali zmanjšali mednarodno širjenje bolezni in se izognili nepotrebnemu vmešavanju v mednarodni promet.

2 bis. Generalni direktor bi moral pri obveščanju držav pogodbenic o izdaji, spremembi ali podaljšanju začasnih priporočil zagotoviti razpoložljive informacije o vseh usklajenih mehanizmih SZO v zvezi z dostopom do ustreznih zdravstvenih proizvodov in njihovim dodeljevanjem ter o vseh drugih mehanizmih in mrežah za dodeljevanje in razdeljevanje.

3. Začasna priporočila se lahko kadarkoli prekinejo v skladu s postopkom iz člena 49 in samodejno prenehajo veljati tri mesece po njihovi izdaji. Lahko se spremenijo ali podaljšajo za dodatna obdobja do treh mesecev. Začasna priporočila se po ugotovitvi izrednih razmer mednarodnega pomena v javnem zdravju, vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije, na katere se nanašajo, ne smejo nadaljevati po drugi generalni skupščini Svetovne zdravstvene organizacije.

Člen 16

Stalna priporočila

1. SZO lahko za rutinsko ali redno uporabo poda stalna priporočila o ustreznih zdravstvenih ukrepih v skladu s členom 53. Države pogodbenice lahko take ukrepe uporabljajo v zvezi z osebami, prtljago, tovorom, zabojniki, prevoznimi sredstvi, blagom, vključno z ustreznimi zdravstvenimi proizvodi, in/ali poštnimi paketi zaradi posebnih, stalnih tveganj za javno zdravje, da bi preprečile ali zmanjšale mednarodno širjenje bolezni in se izognile nepotrebnemu vmešavanju v mednarodni promet. SZO lahko v skladu s členom 53 takšna priporočila po potrebi spremeni ali prekliče.

2. Generalni direktor mora pri sporočanju državam pogodbenicam izdaje, spremembe ali razširitve stalnih priporočil zagotoviti razpoložljive informacije o katerem(-ih) mehanizmu(-ih), usklajenem(-ih) SZO, v zvezi z dostopom do ustreznih zdravstvenih proizvodov in njihovim dodeljevanjem, kakor tudi o vseh drugih mehanizmih in mrežah za dodeljevanje in razdeljevanje.

Člen 18

Priporočila v zvezi z osebami, prtljago, tovorom, zabojniki, prevoznimi sredstvi, blagom in poštnimi paketi

  1. Priporočila, ki jih SZO izda državam pogodbenicam v zvezi z osebami, lahko vključujejo naslednje nasvete:
  2. posebni zdravstveni ukrepi se ne priporočajo;
  3. pregled potovalne zgodovine na prizadetih območjih;
  4. pregled dokazil o zdravniškem pregledu in morebitnih laboratorijskih analizah;
  5. zahtevajo zdravniške preglede;
  6. pregledati dokazilo o cepljenju ali drugi profilaksi;
  7. zahtevajo cepljenje ali drugo profilakso;
  8. osumljene osebe opazujejo v javnem zdravju;
  9. izvajajo karantenske ali druge zdravstvene ukrepe za osumljene osebe;
  10. izvajajo izolacijo in po potrebi zdravljenje prizadetih oseb;
  11. izvajajo sledenje stikom osumljenih ali osumljenih oseb, na katere sklep vpliva;
  12. zavrne vstop osumljenim osebam in osebam, na katere sklep vpliva;
  13. zavrnejo vstop neprizadetim osebam na prizadeta območja;
  14. izvajajo izstopni pregled in/ali omejitve za osebe s prizadetih območij.
  • Priporočila, ki jih SZO izda državam pogodbenicam v zvezi s prtljago, tovorom, zabojniki, prevoznimi sredstvi, blagom in poštnimi paketi, lahko vključujejo naslednje nasvete:
  • posebni zdravstveni ukrepi se ne priporočajo;
  • pregled manifesta in usmerjanja;
  • izvajajo inšpekcijske preglede;
  • pregled dokazil o ukrepih, sprejetih ob odhodu ali v tranzitu za odpravo okužbe ali kontaminacije;
  • izvajajo obdelavo prtljage, tovora, zabojnikov, prevoznih sredstev, blaga, poštnih paketov ali človeških ostankov, da se odstrani okužba ali kontaminacija, vključno z vektorji in rezervoarji;
  • uporabo posebnih zdravstvenih ukrepov za zagotovitev varnega ravnanja s človeškimi ostanki in njihovega prevoza;
  • izvajajo izolacijo ali karanteno;
  • zaseg in uničenje okužene ali kontaminirane ali sumljive prtljage, tovora, zabojnikov, prevoznih sredstev, blaga ali poštnih paketov pod nadzorovanimi pogoji, če razpoložljiva obdelava ali postopek sicer ne bo uspešen;
  • zavrne odhod ali vstop.

Priporočila, ki jih SZO izda državam pogodbenicam, po potrebi upoštevajo potrebo po:

(a) olajšanju mednarodnega potovanja, zlasti zdravstvenih delavcev in negovalcev ter oseb v življenjsko nevarnih ali humanitarnih razmerah. Ta določba ne posega v člen 23 te uredbe; ter

(b) ohranjanju mednarodnih dobavnih verig, tudi za ustrezne zdravstvene proizvode in preskrbo s hrano.

DEL V – JAVNOZDRAVSTVENI UKREPI

Poglavje I – Splošne določbe

Člen 23

Zdravstveni ukrepi ob prihodu in odhodu

1. Ob upoštevanju veljavnih mednarodnih sporazumov in ustreznih členov tega pravilnika lahko država pogodbenica za namene javnega zdravja ob prihodu ali odhodu zahteva:

(a) v zvezi s potniki:

(i) informacije o namembnem kraju potnika, da se vzpostavi stik s potnikom;

(ii) informacije o načrtu potovanja potnika, da se ugotovi, ali je pred prihodom prišlo do potovanja po prizadetem območju ali v njegovi bližini ali drugih možnih stikov z okužbo ali kontaminacijo, ter pregled potnikovih zdravstvenih dokumentov, če se zahtevajo v skladu s to uredbo; in/ali

(iii) neinvazivni zdravniški pregled, ki je najmanj vsiljiv pregled, s katerim bi dosegli cilj javnega zdravja;

(b) pregled prtljage, tovora, zabojnikov, prevoznih sredstev, blaga, poštnih paketov in človeških posmrtnih ostankov.

2.Na podlagi dokazov o tveganju za javno zdravje, pridobljenih z ukrepi iz prvega odstavka tega člena, ali z drugimi sredstvi lahko države pogodbenice v skladu s tem predpisom uporabijo dodatne zdravstvene ukrepe, zlasti za osumljenega ali prizadetega potnika, za vsak primer posebej najmanj vsiljive in invazivne zdravniške preglede, s katerimi bi dosegli javnozdravstveni cilj preprečevanja mednarodnega širjenja bolezni.

3. Noben zdravniški pregled, cepljenje, profilaksa ali zdravstveni ukrepi po teh predpisih se ne smejo izvajati na potnikih brez njihovega izrecnega soglasja po poučitvi ali soglasja njihovih staršev ali skrbnikov, razen v primerih iz drugega odstavka člena 31 ter v skladu z zakonom in mednarodnimi obveznostmi države pogodbenice.

4. Potnike, ki bodo cepljeni ali jim bo ponujena profilaksa v skladu s temi predpisi, ali njihove starše ali skrbnike je treba v skladu z zakonom in mednarodnimi obveznostmi države pogodbenice obvestiti o vseh tveganjih, povezanih s cepljenjem ali necepljenjem ter z uporabo ali neuporabo profilakse. Države pogodbenice obvestijo zdravnike o teh pogojih v skladu z zakonodajo države pogodbenice.

5. Vsak zdravniški pregled, zdravstveni postopek, cepljenje ali druga profilaksa, ki vključuje tveganje za prenos bolezni, se opravi samo na potniku ali se mu da v skladu z uveljavljenimi nacionalnimi ali mednarodnimi varnostnimi smernicami in standardi, da se takšno tveganje čim bolj zmanjša.

Člen 27

Zadevni prevozi

1. Če se na krovu prevoznega sredstva odkrijejo klinični znaki ali simptomi in informacije, ki temeljijo na dejstvih ali dokazih tveganja za javno zdravje, vključno z viri okužbe in kontaminacije, pristojni organ šteje, da je prenos prizadet, in lahko:

(a) razkuži, dekontaminira, dezinsekcija ali dezinfekcija prenosa ali povzroči, da se ti ukrepi izvajajo pod njegovim nadzorom; in

(b) v vsakem primeru odloči o tehniki, uporabljeni za zagotovitev ustrezne ravni nadzora nad tveganjem za javno zdravje, kot je določeno v teh uredbah. Kadar Svetovna zdravstvena organizacija za te postopke svetuje metode ali materiale, bi jih bilo treba uporabiti, razen če pristojni organ ugotovi, da so druge metode enako varne in zanesljive.

Pristojni organ lahko po potrebi izvede dodatne zdravstvene ukrepe, vključno z izolacijo in karanteno prevoznih sredstev, da prepreči širjenje bolezni. O takih dodatnih ukrepih bi bilo treba poročati nacionalni kontaktni točki za IHR.

2. Če pristojni organ za vstopno točko ne more izvesti nadzornih ukrepov iz tega člena, se zadevnemu prevozu kljub temu lahko dovoli odhod pod naslednjimi pogoji:

(a) pristojni organ ob odhodu obvesti pristojni organ za naslednjo znano vstopno točko o vrsti informacij iz pododstavka (b); in

(b) v primeru ladje se najdeni dokazi in zahtevani nadzorni ukrepi navedejo v spričevalu o sanitarni kontroli ladje.

Vsak tak prevoz lahko pod nadzorom pristojnega organa prevzame gorivo, vodo, hrano in zaloge.

3. Prevozno sredstvo, ki se šteje za prizadetega, se preneha šteti za takega, ko se pristojni organ prepriča, da:

(a) so bili ukrepi iz odstavka 1 tega člena učinkovito izvedeni; in

(b) na krovu ni pogojev, ki bi lahko pomenili tveganje za javno zdravje.

Poglavje III – Posebne določbe za potnike

Člen 30

Potniki pod opazovanjem javnega zdravja

Ob upoštevanju člena 43 ali kot je dovoljeno v veljavnih mednarodnih sporazumih, lahko sumljivi potnik, ki je ob prihodu pod javnozdravstvenim nadzorom, nadaljuje mednarodno potovanje, če potnik ne predstavlja neposrednega tveganja za javno zdravje in država pogodbenica obvesti pristojni organ o vstopnem kraju v namembni kraj,  če je znano, o pričakovanem prihodu potnika. Ob prihodu se potnik javi temu organu.

Člen 31

Zdravstveni ukrepi v zvezi z vstopom potnikov

1. Invazivni zdravstveni pregledi, cepljenje ali druga profilaksa se ne zahtevajo kot pogoj za vstop katerega koli potnika na ozemlje države pogodbenice, razen če ob upoštevanju členov 32, 42 in 45 ti predpisi ne preprečujejo državam pogodbenicam, da zahtevajo zdravniški pregled, cepljenje ali drugo profilakso ali dokazilo o cepljenju ali drugo profilakso: 

(a) kadar je to potrebno za ugotovitev, ali obstaja tveganje za javno zdravje;

(b) kot pogoj za vstop vseh potnikov, ki iščejo začasno ali stalno prebivališče;

(c) kot pogoj za vstop za vse potnike v skladu s členom 43 ali prilogama 6 in 7;

(d) ali ki se lahko izvedejo v skladu s členom 23.

2. Kadar je to potrebno za ugotovitev, ali obstaja tveganje za javno zdravje; kot pogoj za vstop vseh potnikov, ki iščejo začasno ali stalno prebivališče; kot pogoj za vstop za vse potnike v skladu s členom 43 ali prilogama 6 in 7; ali ki se lahko izvedejo v skladu s členom 23. Če potnik, za katerega lahko država pogodbenica zahteva zdravniški pregled, cepljenje ali drugo profilakso po prvem odstavku tega člena, ne soglaša s takšnim ukrepom ali noče posredovati podatkov ali dokumentov iz odstavka 1(a) 23. člena, lahko zadevna država pogodbenica ob upoštevanju 32. člena:  42 in 45 zavrneta vstop temu potniku. Če obstajajo dokazi o neizbežnem tveganju za javno zdravje, lahko država pogodbenica v skladu s svojo notranjo zakonodajo in v obsegu, ki je potreben za obvladovanje takega tveganja, prisili potnika, da naloži ali svetuje potniku v skladu z odstavkom 3 člena 23, naj opravi:

(a) najmanj invazivne in vsiljive zdravniške preglede, s katerimi bi dosegli cilj javnega zdravja;

(b) cepljenje ali druga profilaksa;

(c) ali dodatne uveljavljene zdravstvene ukrepe, ki preprečujejo ali nadzorujejo širjenje bolezni, vključno z izolacijo, karanteno ali dajanjem potnika pod javnozdravstvenim nadzorom.

DEL VI – ZDRAVSTVENI DOKUMENTI

Člen 35

Splošno pravilo

1. V mednarodnem prometu se ne zahtevajo nobeni zdravstveni dokumenti, razen tistih, ki so predvideni v teh uredbah ali priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, pod pogojem, da se ta člen ne uporablja za potnike, ki iščejo začasno ali stalno prebivališče, niti se ne uporablja za dokumentiranje zahtev v zvezi z javnozdravstvenim stanjem blaga ali tovora v mednarodni trgovini v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi. Pristojni organ lahko od potnikov zahteva, da izpolnijo obrazce za kontaktne podatke in vprašalnike o zdravju potnikov, če izpolnjujejo zahteve iz člena 23.

2. Zdravstveni dokumenti po tem pravilniku se lahko izdajo v nedigitalni ali digitalni obliki, ob upoštevanju obveznosti katere koli države pogodbenice glede oblike takih dokumentov, ki izhajajo iz drugih mednarodnih sporazumov.

3. Ne glede na obliko, v kateri so bili izdani zdravstveni dokumenti po teh uredbah, morajo navedeni zdravstveni dokumenti ustrezati prilogam iz členov 36 do 39, kakor je ustrezno, njihova verodostojnost pa mora biti preverljiva.

4. WHO po posvetovanju z državami pogodbenicami razvije in po potrebi posodablja tehnične smernice, vključno s specifikacijami ali standardi v zvezi z izdajo in ugotavljanjem pristnosti zdravstvenih dokumentov v digitalni in nedigitalni obliki. Take specifikacije ali standardi so v skladu s členom 45 glede obdelave osebnih podatkov.

Člen 36

Potrdila o cepljenju ali drugi profilaksi

  1. Cepiva in profilaksa za potnike, ki se dajejo v skladu s to uredbo ali priporočili in potrdili v zvezi z njimi, so v skladu z določbami Priloge 6 in, kadar je primerno, Priloge 7 v zvezi s posebnimi boleznimi. 2. Potniku, ki ima potrdilo o cepljenju ali drugo profilakso, izdano v skladu s Prilogo 6 in, kadar je ustrezno, Prilogo 7, se vstop ne sme zavrniti zaradi bolezni, na katero se potrdilo nanaša, tudi če prihaja s prizadetega območja, razen če ima pristojni organ preverljive indikacije in/ali dokaze, da cepljenje ali druga profilaksa ni bila učinkovita.

DEL VII – TAKSE

Člen 40

Stroški za zdravstvene ukrepe v zvezi s potniki

1. Razen za potnike, ki iščejo začasno ali stalno prebivališče, in ob upoštevanju odstavka 2 tega člena, država pogodbenica v skladu s temi predpisi ne zaračuna stroškov za naslednje ukrepe za varovanje javnega zdravja:

(a) vsak zdravniški pregled, predviden v teh predpisih, ali kakršen koli dopolnilni pregled, ki ga lahko zahteva ta država pogodbenica, da se ugotovi zdravstveno stanje pregledanega potnika;

(b) vsako cepljenje ali drugo profilakso potnika ob prihodu, ki ni objavljena zahteva ali je zahteva, objavljena manj kot 10 dni pred zagotovitvijo cepljenja ali druge profilakse;

(c) ustrezne zahteve potnikov glede izolacije ali karantene;

(d) vsako potrdilo, izdano potniku, z navedbo uporabljenih ukrepov in datuma začetka uporabe; ali

(e) vse zdravstvene ukrepe, ki se uporabljajo za prtljago, ki spremlja potnika.

Države pogodbenice lahko zaračunajo zdravstvene ukrepe, ki niso navedeni v prvem odstavku tega člena, vključno s tistimi, ki so v prvi vrsti v korist potnika.

3. Kadar se zaračunavajo dajatve za uporabo takšnih zdravstvenih ukrepov za potnike po tem predpisu, je v vsaki državi pogodbenici samo ena tarifa za take dajatve in vsaka pristojbina:

(a) so v skladu s to tarifo;

(b) ne presegajo dejanskih stroškov opravljene storitve; in

(c) se pobirajo brez razlikovanja glede na državljanstvo, stalno prebivališče ali začasno prebivališče zadevnega potnika.

4. Tarifa in vse njene spremembe se objavijo vsaj 10 dni pred kakršnim koli prelevmanom na njeni podlagi.

5. Nič v tem pravilniku ne preprečuje državam pogodbenicam, da zahtevajo povračilo stroškov, nastalih z zagotavljanjem zdravstvenih ukrepov iz odstavka 1 tega člena:

(a) od upravljavcev prevoznih sredstev ali lastnikov v zvezi z njihovimi zaposlenimi; ali

(b) iz veljavnih virov zavarovanja.

Potnikom ali prevoznikom se v nobenem primeru ne sme odreči možnost odhoda z ozemlja države pogodbenice do plačila dajatev iz odstavkov 1 ali 2 tega člena.

DEL VIII – SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 42

Izvajanje zdravstvenih ukrepov

Zdravstveni ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, se nemudoma začnejo in zaključijo ter uporabljajo pregledno in nediskriminatorno.

Člen 43

Dodatni zdravstveni ukrepi

1. Ta uredba državam pogodbenicam ne preprečuje izvajanja zdravstvenih ukrepov v skladu z njihovimi ustreznimi nacionalnimi zakoni in obveznostmi po mednarodnem pravu kot odziv na posebna tveganja za javno zdravje ali izredne razmere mednarodnega pomena na področju javnega zdravja, ki:

(a)doseči enako ali višjo raven varovanja zdravja kot priporočila Svetovne zdravstvene organizacije; ali

(b) so kako drugače prepovedane v skladu s členom 25, členom 26, odstavkoma 1 in 2 člena 28, členom 30, odstavkom 1(c) člena 31 in členom 33,

če so takšni ukrepi drugače skladni s to uredbo.

Taki ukrepi ne smejo bolj omejevati mednarodnega prometa in ne smejo biti bolj invazivni ali vsiljivi za osebe kot razumno razpoložljive alternative, s katerimi bi se dosegla ustrezna raven varovanja zdravja.

2. Pri odločanju o izvajanju zdravstvenih ukrepov iz prvega odstavka tega člena ali dodatnih zdravstvenih ukrepov iz odstavka 2 člena 23, odstavka 1 člena 27, odstavka 2 člena 28 in odstavka 2(c) člena 31 države pogodbenice temeljijo na:

(a) znanstvenih načelih;

(b) razpoložljive znanstvene dokaze o tveganju za zdravje ljudi ali, kadar taki dokazi ne zadostujejo, razpoložljive informacije, vključno z informacijami Svetovne zdravstvene organizacije in drugih ustreznih medvladnih organizacij in mednarodnih organov; in

(c) vse razpoložljive posebne smernice ali nasvete Svetovne zdravstvene organizacije.

3. Država pogodbenica, ki izvaja dodatne zdravstvene ukrepe iz prvega odstavka tega člena, ki znatno ovirajo mednarodni promet, zagotovi SZO utemeljitev javnega zdravja in ustrezne znanstvene podatke zanjo. WHO deli te informacije z drugimi državami pogodbenicami in izmenjuje informacije o izvedenih zdravstvenih ukrepih. Za namene tega člena znatno poseganje na splošno pomeni zavrnitev vstopa ali odhoda mednarodnih potnikov, prtljage, tovora, zabojnikov, prevoznih sredstev, blaga in podobnega ali njihova zamuda za več kot 24 ur.

4. Po oceni informacij, predloženih v skladu z odstavkoma 3 in 5 tega člena, in drugih ustreznih informacij lahko SZO zahteva, da zadevna država pogodbenica ponovno preuči uporabo ukrepov.

5. Država pogodbenica, ki izvaja dodatne zdravstvene ukrepe iz odstavkov 1 in 2 tega člena, ki znatno ovirajo mednarodni promet, v 48 urah po izvedbi obvesti SZO o takih ukrepih in razlogih za njihovo zdravje, razen če so zajeti v začasnem ali stalnem priporočilu.

6. Država pogodbenica, ki izvaja zdravstveni ukrep v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena, v treh mesecih pregleda tak ukrep, pri čemer upošteva nasvet SZO in merila iz odstavka 2 tega člena.

7. Brez poseganja v njene pravice po 56. členu lahko vsaka država pogodbenica, na katero vpliva ukrep, sprejet na podlagi odstavka 1 ali 2 tega člena, zahteva od države pogodbenice, ki tak ukrep izvaja, da se z njo posvetuje bodisi neposredno bodisi prek generalnega direktorja, ki lahko tudi olajša posvetovanja med zadevnimi državami pogodbenicami. Namen takih posvetovanj je pojasniti znanstvene informacije in razloge za javno zdravje, na katerih temelji ukrep, ter najti vzajemno sprejemljivo rešitev. Če se z državami pogodbenicami, udeleženimi v posvetovanju, ne dogovori drugače, morajo informacije, izmenjane med posvetovanjem, ostati zaupne.

8. Določbe tega člena se lahko uporabljajo za izvajanje ukrepov v zvezi s potniki, ki sodelujejo v množičnih zborovanjih.

Člen 44

Sodelovanje in pomoč ter financiranje

1. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo, kolikor je to mogoče, med seboj sodelovale pri:

(a) odkrivanju in ocenjevanju dogodkov, pripravljenosti in odzivanju nanje, kot je predvideno v tem pravilniku;

(b) zagotavljanje ali omogočanje tehničnega sodelovanja in logistične podpore, zlasti pri razvoju, krepitvi in vzdrževanju temeljnih zmogljivosti javnega zdravja, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo 1 k tem predpisom;

(c) mobilizacijo finančnih sredstev, vključno z ustreznimi viri in mehanizmi financiranja, za lažje izvajanje njihovih obveznosti iz teh uredb, zlasti za obravnavanje potreb držav v razvoju;

(d) oblikovanje predlaganih zakonov ter drugih zakonskih in upravnih določb za izvajanje teh uredb; in

2. v: SZO sodeluje z državami pogodbenicami in jim na njihovo zahtevo pomaga, kolikor je to mogoče,

(a) vrednotenje in ocenjevanje njihovih temeljnih zmogljivosti na področju javnega zdravja, da bi olajšale učinkovito izvajanje teh uredb;

(b) zagotavljanje ali omogočanje tehničnega sodelovanja in logistične podpore državam pogodbenicam;  in

(c) mobilizacijo finančnih sredstev za podporo državam v razvoju pri gradnji, razvoju, krepitvi in vzdrževanju temeljnih zmogljivosti, predvidenih v Prilogi 1.; in

(d) zagotavljanje ali omogočanje tehničnega sodelovanja in logistične podpore državam pogodbenicam;

2 bis. Države pogodbenice ob upoštevanju veljavne zakonodaje in razpoložljivih virov po potrebi ohranijo ali povečajo domače financiranje in sodelujejo, po potrebi tudi z mednarodnim sodelovanjem in pomočjo, da bi okrepile trajnostno financiranje za podporo izvajanju teh predpisov.

2 ter. V skladu s pododstavkom (c) prvega odstavka se države pogodbenice zavezujejo, da bodo, kolikor je to mogoče, sodelovale, da:

  • spodbujajo modele upravljanja in delovanja obstoječih subjektov financiranja in mehanizmov financiranja, naj bodo regionalno reprezentativni in se pri izvajanju teh uredb odzivajo na potrebe in nacionalne prednostne naloge držav v razvoju;
  • opredeli finančna sredstva in omogoči dostop do njih, tudi prek usklajevalnega finančnega mehanizma, vzpostavljenega v skladu s členom 44a, ki so potrebna za pravično obravnavo potreb in prednostnih nalog držav v razvoju, vključno z razvojem, krepitvijo in vzdrževanjem osrednjih zmogljivosti.

2. quarter. Generalni direktor po potrebi podpira delo na področju sodelovanja iz odstavka 2bis. Države pogodbenice in generalni direktor poročajo o svojih rezultatih v okviru poročanja zdravstvenemu zboru.

3. Sodelovanje iz tega člena se lahko izvaja prek več kanalov, tudi dvostranskih, prek regionalnih mrež in regionalnih uradov SZO ter prek medvladnih organizacij in mednarodnih organov.

Člen 44a

Usklajevanje finančnega mehanizma

1. Vzpostavi se usklajevalni finančni mehanizem (“mehanizem”) za:

(a) spodbuja zagotavljanje pravočasnega, predvidljivega in trajnostnega financiranja za izvajanje teh uredb, da se razvijejo, okrepijo in ohranijo temeljne zmogljivosti iz Priloge 1 k tem uredbam, vključno s tistimi, ki so pomembne za izredne razmere zaradi pandemije;

(b) si prizadevajo čim bolj povečati razpoložljivost finančnih sredstev za potrebe izvajanja in prednostne naloge držav pogodbenic, zlasti držav v razvoju; in

(c) si prizadeva za mobilizacijo novih in dodatnih finančnih virov ter povečanje učinkovite uporabe obstoječih finančnih instrumentov, ki so pomembni za učinkovito izvajanje teh uredb.

2. V podporo ciljem iz odstavka 1 tega člena mehanizem med drugim:

(a) se ali izvajajo ustrezne analize potreb in vrzeli v financiranju;

(b) spodbujanje usklajevanja, skladnosti in usklajevanja obstoječih finančnih instrumentov

(c) opredeli vse vire financiranja, ki so na voljo za podporo pri izvajanju, in da te informacije na voljo državam pogodbenicam;

(d) na zahtevo svetuje in podpira države pogodbenice pri opredeljevanju in prošnjah za finančna sredstva za krepitev temeljnih zmogljivosti, vključno s tistimi, ki so pomembne za izredne razmere zaradi pandemije;

(e) spodbujajo prostovoljne denarne prispevke za organizacije in druge subjekte, ki podpirajo države pogodbenice, da razvijejo, okrepijo in ohranijo svoje temeljne zmogljivosti, vključno s tistimi, ki so pomembne za izredne razmere zaradi pandemije.

3. Mehanizem v zvezi z izvajanjem teh predpisov deluje pod pristojnostjo in vodstvom skupščine SZO (Health Assembly) za zdravje in mu odgovarja.

DEL X – KONČNE DOLOČBE

Člen 54

Poročanje in pregled

1. Države pogodbenice in generalni direktor poročajo skupščini SZO o izvajanju teh predpisov, kakor odloči skupščina SZO.

2. Skupščina SZO redno pregleduje delovanje teh predpisov, vključno s financiranjem za njihovo učinkovito izvajanje. V ta namen lahko prek generalnega direktorja zaprosi za nasvet revizijski odbor. Prvi tak pregled se opravi najpozneje pet let po začetku veljavnosti teh uredb.

3. SZO redno izvaja študije za pregled in oceno delovanja Priloge 2. Prvi tak pregled se začne najkasneje eno leto po začetku veljavnosti teh uredb. Rezultati takih pregledov se po potrebi predložijo skupščini SZO v obravnavo.

Člen 54a bis

Države pogodbenice Odbor za izvajanje Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (2005)

1. Ustanovi se Odbor držav pogodbenic za izvajanje Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (2005), da bi olajšal učinkovito izvajanje teh predpisov, zlasti členov 44bis in 44a. Odbor je zgolj spodbujevalne in posvetovalne narave ter deluje nekontradiktorno, nekaznovalno, podporno in pregledno, pri čemer upošteva načela iz člena 3. V ta namen:

(a) Odbor ima za cilj pospeševati in podpirati učenje, izmenjavo najboljših praks in sodelovanje med državami pogodbenicami za učinkovito izvajanje teh predpisov;

(b) Odbor ustanovi pododbor za tehnično svetovanje in poročanje odboru.

2. Odbor sestavljajo vse države pogodbenice in se sestane najmanj enkrat na dve leti. Pristojnosti odbora, vključno z načinom vodenja dela odbora, in pododbora se sprejmejo na prvi seji odbora soglasno.

3. Odbor ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli odbor izmed svojih držav članic pogodbenic, ki sta na položaju dve leti in rotirata na regionalni ravni. (pojasnilo: Za namene te določbe se šteje, da Sveti sedež in Liechtenstein pripadata evropski regiji SZO, pri čemer ta dogovor ne posega v njun status držav pogodbenic Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (2005), ki niso članice SZO.)

4. Odbor na svojem prvem sestanku soglasno sprejme pristojnosti in naloge za usklajevalni finančni mehanizem, vzpostavljen v členu 44a, ter načine za njegovo operacionalizacijo in upravljanje ter lahko sprejme potrebne delovne dogovore z ustreznimi mednarodnimi organi, ki lahko po potrebi podpirajo njegovo delovanje.

Člen 55

Spremembe

[Spremembe tega člena bodo začele veljati 31. maja 2024]

1. Spremembe teh predpisov lahko predlaga katera koli država pogodbenica ali generalni direktor. Taki predlogi sprememb se predložijo v obravnavo Zdravstvenemu zboru.

2. Besedilo vsake predlagane spremembe generalni direktor pošlje vsem državam pogodbenicam najmanj štiri mesece pred zdravstvenim zborom, na katerem naj bi se sprememba obravnavala.

3. Spremembe teh pravil, ki jih sprejme skupščina za zdravje v skladu s tem členom, začnejo veljati za vse države pogodbenice pod enakimi pogoji ter ob upoštevanju enakih pravic in obveznosti, kot je predvideno v 22. členu Ustave SZO in 59. do 64. členu tega pravilnika.

PRILOGA 1.

ZAHTEVE GLEDE OSNOVNE ZMOGLJIVOSTI ZA NADZORNE IN ODZIVNE OSNOVNE ZMOGLJIVOSTI

1. Države pogodbenice uporabljajo obstoječe državne strukture in vire za izpolnjevanje svojih osnovnih zahtev glede zmogljivosti po tem predpisu, vključno glede:

(a) dejavnosti preprečevanja, nadzora, poročanja, obveščanja, preverjanja, pripravljenosti, odzivanja in sodelovanja; in

(b) svoje dejavnosti v zvezi z določenimi letališči, pristanišči in kopenskimi prehodi. Vsaka država pogodbenica v dveh letih po začetku veljavnosti teh predpisov za to državo pogodbenico oceni sposobnost obstoječih državnih struktur in virov za izpolnjevanje minimalnih zahtev, opisanih v tej prilogi. Na podlagi te presoje države pogodbenice pripravijo in izvajajo akcijske načrte, s katerimi zagotovijo, da so te temeljne zmogljivosti prisotne in delujejo na njihovem celotnem ozemlju, kakor je določeno v odstavku 1 člena 5, odstavku 1 člena 13 in pododstavku (a) člena 19.

3. Države pogodbenice in SZO podpirajo procese ocenjevanja, načrtovanja in izvajanja iz te priloge.

4. V skladu s 44. členom se države pogodbenice zavezujejo, da bodo, kolikor je to mogoče, medsebojno sodelovale pri razvoju, krepitvi in vzdrževanju temeljnih zmogljivosti.

Problematične so tudi druge priloge, prevedla pa sem

PRILOGA 6

CEPLJENJE, PROFILAKSA IN S TEM POVEZANA SPRIČEVALA

1. Cepiva ali druge profilakse, navedene v Prilogi 7 ali priporočene v skladu s temi uredbami, morajo biti ustrezne kakovosti; navedena cepiva in profilakso, ki jih določi Svetovna zdravstvena organizacija, mora odobriti. Na zahtevo mora država pogodbenica SZO predložiti ustrezna dokazila o primernosti cepiv in profilakse, ki se uporabljajo na njenem ozemlju v skladu s temi predpisi.

2. Osebam, ki so cepljene ali kako drugače imajo profilakse po teh uredbah, se izda mednarodno spričevalo o cepljenju ali profilaksi (v nadaljnjem besedilu “spričevalo”) v obliki, določeni v tej prilogi. Od vzorca spričevala, določenega v tej prilogi, ni dovoljeno nobeno odstopanje.

3. Potrdila iz te priloge so veljavna le, če je uporabljeno cepivo ali profilakso odobrila Svetovna zdravstvena organizacija.

4. Spričevala iz te priloge, izdana v nedigitalni obliki, mora podpisati klinični zdravnik, ki je zdravnik ali drug pooblaščeni zdravstveni delavec, ki nadzoruje dajanje cepiva ali profilakso. Taka spričevala morajo imeti tudi uradni žig upravnega centra; vendar ta ne sme biti sprejet nadomestek za podpis. Spričevala morajo biti ne glede na obliko, v kateri so bila izdana, označena z imenom zdravnika, ki nadzoruje dajanje cepiva ali profilakso, ali ustreznega organa, odgovornega za izdajo spričevala ali nadzor nad centrom za upravljanje.

5. Spričevala se v celoti izpolnijo v angleščini ali francoščini. Poleg angleščine ali francoščine se lahko izpolnijo tudi v drugem jeziku.

6. Vsaka sprememba tega potrdila, izbris ali neizpolnitev katerega koli njegovega dela lahko povzroči njegovo neveljavnost.

7. Certifikati so individualni in se v nobenem primeru ne smejo uporabljati skupaj. Za otroke se izdajo ločena potrdila.

8. Za potrdila v skladu s to prilogo, izdana v nedigitalni obliki, starš ali skrbnik podpiše potrdilo, če otrok ne more pisati. Podpis nepismenega: oseba, ki ne more podpisati, se na običajen način označi z oznako osebe in navedbo druge osebe, da je to znak zadevne osebe, ki se šteje za njen podpis. Za osebe s skrbnikom skrbnik v njihovem imenu podpiše potrdilo.

9. Če nadzorujoči zdravnik meni, da je cepljenje ali profilaksa kontraindicirana iz zdravstvenih razlogov, nadzorni zdravnik osebi poleg angleščine ali francoščine navede razloge, ki bi jih morali pristojni organi ob prihodu upoštevati, pri čemer navede razloge, napisane v angleščini ali francoščini, ki bi jih morali pristojni organi ob prihodu upoštevati. Nadzorni zdravnik in pristojni organi obvestijo te osebe o vseh tveganjih, povezanih z necepljenjem in neuporabo profilakse v skladu z odstavkom 4 člena 23.

10. Enakovreden dokument, ki ga oborožene sile izdajo aktivnemu pripadniku teh sil, se sprejme namesto mednarodnega spričevala v obliki, prikazani v tej prilogi, če:

(a) vsebuje zdravstvene podatke, ki so v bistvu enaki tistim, ki se zahtevajo s takim obrazcem; in

(b) vsebuje izjavo v angleščini ali francoščini in po potrebi v drugem jeziku, poleg angleščine ali francoščine, v kateri sta navedena vrsta in datum cepljenja ali profilakse ter izjava, da je izdana v skladu s tem odstavkom.

VZOREC MEDNARODNEGA SPRIČEVALA O CEPLJENJU ALI PROFILAKSI S tem potrjujemo, da je [ime] …………………………….., datum rojstva ………………., spol …………………………., državljanstvo ………………………………, nacionalni identifikacijski dokument, če je ustrezno, …………………………. katerih podpis sledi 1 ……………………………………………… ali, če je ustrezno: ime starša ali skrbnika ………………………………..in podpis starša ali skrbnika1 ……………………………….. je bil na navedeni datum cepljen ali je prejel profilakso za: (ime bolezni ali stanja) …………………………………………………. v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom.

To potrdilo je veljavno le, če je uporabljeno cepivo ali profilakso odobrila Svetovna zdravstvena organizacija.

To potrdilo v nedigitalni obliki mora podpisati zdravnik, ki je zdravnik ali drug pooblaščeni zdravstveni delavec, ki nadzoruje dajanje cepiva ali profilakso. Spričevalo mora imeti tudi uradni žig upravnega centra; Vendar ta ne sme biti sprejet nadomestek za podpis. Ne glede na obliko, v kateri je bilo to potrdilo izdano, mora biti navedeno ime zdravnika, ki nadzoruje dajanje cepiva ali profilakso, ali ustreznega organa, odgovornega za izdajo spričevala ali nadzor nad centrom za upravljanje.

Vsaka sprememba tega potrdila, izbris ali nedokončanje katerega koli njegovega dela lahko povzroči njegovo neveljavnost.

Veljavnost tega potrdila se podaljša do datuma, navedenega za določeno cepljenje ali profilakso. Potrdilo se v celoti izpolni v angleščini ali francoščini. Potrdilo se lahko izpolni tudi v drugem jeziku istega dokumenta, poleg angleščine ali francoščine.

1Velja samo za potrdila, izdana v nedigitalni obliki.

public health emergency of international concern,

“izredne razmere mednarodnega pomena v javnem zdravju” pomenijo izredni dogodek, ki se v skladu s temi predpisi določi:

  • predstavljati tveganje za javno zdravje drugih držav zaradi mednarodnega širjenja bolezni;in
  • (ii) da bi lahko zahtevala usklajen mednarodni odziv;

pandemic emergency

“pandemsko izredno stanje” pomeni izredno stanje na področju javnega zdravja mednarodnega pomena, ki povzroča nalezljiva bolezen in:

(i) ima ali obstaja veliko tveganje, da se bo geografsko razširila na več držav in znotraj njih držav; in

(ii) presega ali obstaja veliko tveganje, da bo presegla zmogljivosti zdravstvenih sistemov za odzivanje

v teh državah; in

(iii) povzroča ali obstaja velika nevarnost, da bo povzročila znatne socialne in/ali gospodarske motnje, vključno z motnjami v mednarodnem prometu in trgovini; in

(iv) zahteva hitro, pravično in okrepljeno usklajeno mednarodno ukrepanje s celotnimi vladnimi in družbenimi pristopi.

vključno z izrednimi razmerami zaradi pandemije

Kako uporabna je bila ta objava?

Za oceno kliknite na zvezdico!

Povprečna ocena 0 / 5. Število ocen: 0

Zaenkrat še ni ocen! Bodite prvi, ki bo ocenil to objavo.

Ker se vam je ta objava zdela uporabna...

Delite na družba omrežja in povejte ostalim!

Žal nam je, da ta objava za vas ni bila uporabna!

Bomo izboljšali to objavo!

Povejte nam, kako lahko izboljšamo to objavo?

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja