JE ŽE ČAS ZA SVOBODO?

Tale zapis pišem, ker svojo domovino cenim, spoštujem in jo ljubim, ker je pravi dom. Pišem, ker imamo možnost izbrati svobodo. S pogumom in odločenostjo smo na poti v svobodni svet za vse ljudi. To leto, je leto prepoznavanja, kar res je, kdo je kdo in kaj bomo izbrali. Vsaka odločitev je prevzem odgovornosti zase in prihodnje rodove. Zato SMO skupaj na poti v svobodo in suverenost.

JE V LETU 2022 ŽE ČAS ZA POGUM?

Mislim, da je. To je preizkušnja sobivanja, sožitja, sodelovanja in povezovanja v dobro vseh nas. je.Zato bo življenje po uresničitvi sanj generacij rodov Slovenov (in vseh LJUDI sveta) drugačno, saj bo pot iz teme izpolnjena s svetlobno iskrico v vseh nas. Z zavedanjem o svetlobnosti človeškega Bitja, bo ta iskrica rasla in vse, kar je, prežela s svetlobo, ki je večna.

Izkušnje, ki smo jih doživeli v zadnjih letih, kažejo, da smo v bistvu eno čudovito ljudstvo (del čudovite Človeške družine). Ko pride čas se znamo povezati in organizirati za dobro vseh in si pomagamo vedno, kadar je potrebno, saj to zgodbo živimo.

Torej je v nas, v stotisočih nas, zavedanje skupnosti. Smo eno in se ne ločujemo, ker imamo en sam cilj. Obstati. Se povezati. Ugotoviti najprej zase, kdo smo, in nato dovoliti, da ta notranja moč in pogum pride iz nas in poveže vse, ki »v srcu dobro mislimo«.

Pa vendar me še vedno presenečajo odzivi ljudi, ki s svojimi zapisi blatijo, zmerjajo, pozivajo k linčanju tistih, ki si drznemo misliti drugače.

Nekateri ne znajo ali ne zmorejo slišati svojega srca in duše utrip, saj je sejanje strahu, kar zelo učinkovito počne ob-last in s tem povezano negativno energijo, v sedanjem trenutku, edina pot »temnih«, da obdržijo moč nad

Seveda pa je prav, da ste med nami. V tem času potrebujem vse priložnosti, da prepoznamo, kdoin da prepoznamo senčni del našega Bitja ter da se vprašamo: KDO SEM? KAJ MI POMENI SVOBODA?

V življenju ČLOVEKA pride čas, ko se postavimo v sreber svetlobe in brezpogojne ljubezni. Ne vemo, kdaj pride ta čas in je nepredvidljiv zato ga objemimo z vsem SRCEM, ko pride. Pride vedno pravočasno. Takrat, ko smo pripravljeni mi sami; takrat si ustvarimo svoj steber zaupanja, poguma in ravnanja. Takrat je pot v strahu in zaradi strahu končana.

Takrat (p)ostanemo LJUDJE, ki imamo svojo srečo varno shranjeno v Srcu in ki lahko delimo Ljubezen vsem, ki se še niso izvili iz zanke strahu. Takrat postanemo ljudje SVOBODE.

Vse je prav tako kot je. Potrebujemo vse odtenke Življenja, ki nas uči zavedanja, kdo smo in zakaj smo točno v tem trenutku o(b)stali na Zemlji.

Bodimo pa pozorni na mrtve oči. V njih ni ničesar, v njih je praznina in ni iskrice življenja. Te mrtve oči nam o mrtvi Duši pri živem telesu.

Zato človek ostani Človek, bodi Harmonija telesa, uma in Duše ter svojega zavedanja svoje božanskosti, ki jo poganja Ljubezen.