Zapis pogovora z dne 17. 3. 2022

(14) Facebook Kliknete ctrl in na FB, se vam odpre povezava na pogovor.

Kako pripravimo zemljo za vrtnarjenje:

• Marec zadnji čas, da se zemlji doda uležan hlevski gnoj ali kompost (v kompostu je veliko mikroorganizmov, ki izboljšujejo samo kvaliteto tal). Zaradi komposta rastline rastejo malo počasneje kot če bi jih pognojili z mineralnimi gnojili, vendar so rastline veliko bolj zdrave, bolj odporne, ker same delajo odpornost. Torej dodajajmo organska gnojila, ker vplivajo na odpornost rastlin in njihovo rast in tako dobimo kvalitetne rastline, ki ne bodo podlegle napadom glivičnih bolezni in napadom škodljivcev. Zdrava rastlina je torej odporna rastlina, zato ne pretiravamo s preveč hlevskim gnojem. Raje manj in dodajajmo organska gnojila.

Kaj je ekološka pridela in kaj je integrirana pridelava:

Ekološka pridelava pomeni, da pridelujemo rastline ne ekološki način, to pomeni upoštevamo zahteve ekološkega certifikata: ne sme se uporabljati fitofarmacevskih sredstev in mineralnih gnojil (to je glavna zahteva). Integrirana pridelava pa pomeni, da rastline spremljamo preko rasti in v primeru, če se pojavi kakšen tak škodljivec, ki ga je treba nujno zatirat, da nam ne naredi veliko škode, se uporabijo samo fitofarmacevska sredstva, ki niso toliko škodljiva in ki delujejo samo na enega škodljivca. Pri integrirani pridelavi ne smemo pretiravati z gnojenjem in gnojimo samo minimalno, ker v nasprotnem primeru so rastline preveč dovzetne na napad škodljivcev in glivičnih obolenj.

• Pri pripravi zemlje je še pomembno: zemljo moramo narediti zračno. Zemljo prelopatimo (pri oranju je povdarek na tem, da zemlje ne bi preveč globoko dvigali, temveč, da jo dejansko bolj prerukamo). Zemljo v bistvu samo prerahljamo in ne obračamo. Če dodajamo zemlji hlevski gnoj, ga moramo v jeseni v zemljo »zaštihati«, torej prekriti z zemljo. Vsa organska gnojila moramo vedno vdelati v zemljo, sicer ves  dušik izpari iz gnoja in padavine dušik  odtekajo v podtalnico, od gnoja pa ne bo ostalo nič koristnega za rast rastlin.  Vsa organska gnojila moramo vedno vdelati v zemljo.

 Zemljo vedno pripravljamo v suhem vremenu.  

        Sajenje:

–      Za setev ni nikoli prepozno, prve setve se odvijajo v rastlinjakih (sejala se je že paprika – v  ja-

       nuarju, paradižnik – februarja, solata, kapustnice, por) – priporoča se nabava sadik v Naklem

        kjer gojijo rastline (podtaknjence) z ekološko zemljo in ekološkimi semeni. Zunaj pa ne

        hitimo s sajenjem, dokler ni povprečna dnevna temperatura vsaj 5 stopinj, ker semena ne

        bodo kalila. Zemlja mora biti topla, ogreta minimalno 10 do 15 stopinj. Če pa že sadimo tudi

        zunaj, moramo čez noč obvezno posejano zemljo pokriti. Ko pa rastline vzameno iz

        rastlinjaka in preden jih posadimo v zemljo, jih par dni pripravljamo za sajenje zunaj, tako

        da jih imamo par dni čez dan na soncu in ponoči na hladnem, da se rastline pripravijo na

        novo rast – rast zunaj rastlinjakov, torej, da se malo utrdijo. Zemlja mora biti dovolj topla

        zato, da semena hitro vskalijo, sicer propadejo; seveda je potrebna pri vskalitvi tudi voda in

       dovolj sonca. Tudi graha ni priporočljivo sejati tako zgodaj, v še mrzlo zemljo. Boljše je, da

       je zemlja že dovolj topla in bo rasel hitreje. Enako je s korenjem.

Kompost:

Priporoča se, da imamo lasten kompost iz odpadlih rastlin, nadomestilo je organsko gnojilo v obliki briketov, ki tudi razpadejo in tudi mikrobiološko zelo dobro vplivajo na samo kvaliteto zemlje (eno takih gnojil je stalatika, ki je ekološko dovoljeno gnojilo, sicer ima majhno vsebnost hranilnih komponent, ima pa ogromno biološko vrednost za zemljo, torej na zemljo deluje zelo dobro in tudi rastline zelo dobro uspevajo).

Pri gnojenju s kompostom oz organskimi gnojili se priporoča samo rahlanje zemlje, torej zračenje.

Vrtnarjenje na strmem skalnatem pobočju?

da je rastlina razvejana, ukoreninjena in lepa.

Na tako pobočje moramo nasaditi take rastline, ki imajo dobre korenine, če pa želimo večjo, višjo rastlino, ki bi zelo dobro držala breg, potem se priporoča, da se nasadijo orehi (med orehi mora biti vsaj 10 metrov prostora eden do drugega) imajo izredno dobre, močne

korenine in dobro držijo brežino. Če želimo posaditi na te brežine sadne rastline, se kupi sejanec, to je rastlina, ki ima zelo globoke korenine in lahko zraste do višine 10 metrov. Lahko nasadimo na take bregove tudi razno grmičevje: dren, spireje; od grmovnic forzicije, trdoleske.

Gojenje rastlin na balkonih, terasah:

Nabavimo korita, višine 20 do 40 cm globoka, velika pa glede na prostor. Preden damo zemljo in staline v ta korita, naredimo drenažo. Drenažo naredimo iz kamenčkov (proda), da nam voda ne zastaja in in speljemo cev skozi luknjo, da nam ta voda lahko odteka. Nikakor ne smemo pustiti, da nam rastline plavajo v vodi. Lahko so korita plastična, v lesena korita pa damo čepkasto folijo (z luknicami), da les ne propade (obstoja posebna črna folija). Najprej damo kompost, nato zemljo, na vrhu pa damo okoli 10 cm fine zemlje, da lahko vanjo sadimo.

Lahko sadimo praktično vso zelenjavo, posebej če so korita globoka vsaj 30 do 40 cm, če so korita preplitka, pa vsega ne moremo saditi oz sejati (posebno ne kakšnih korenovk itd). Pri sajenju moramo paziti, koliko posamezna rastlina potrebuje prostora za rast (npr: paprika, paradižnik potrebujeta vsaj 30 cm presledka, por 10 cm itd. – paziti torej na medsebojno razdaljo). Priporoča se, da v eno korito zasadimo različne rastline, npr v ozadje višje rastline, v ospredje pa rastline nižje rasti, oz padajoče rastline, take ki se vzpenjajo navzdol ali take, ki rastejo v šopih. Zelišča nasadimo na prostor, ki je še nezasejan, zlasti timijan, majaron, bazilika, kamilice (ki so magnet za uši).

Kako preprečimo, da nam rastline, sadje in druge rastline ne napadajo škodljivci; to je recept s sodo bikarbono:

• 5 l vode
• 1 J/ž sode bikarbone
• 2 J/ž ceta
• 2 J/ž navadnega olja (repično olje, ki je zlasti priporočjiv v sadjarstvu)

Zakaj je dobro to škropivo: soda bikarbona nima korence varnostne dobe pri uporabi, drugič pa, ker je popolnoma nestrupena, ker ne deluje škodljivo na živali, npr. čebele in druge mikroorganizme. Kako deluje to škropivo: soda bikarbona deluje alkalno, to pomeni, da na površini lista naredi filter, prevleko, ki ne dopušča kaljenja glivicam, torej preprečuje glivične bolezni rastlin. Večji dež ali naliv in tudi nevihta to sodo bikarbono sperejo, zato je potrebno po nalivu ponovno na novo poškropiti sadje oz rastline s tem pripravkom iz sode bikarbone.

Ali je kaj narobe, da tudi spomladi sadimo sadno drevje?

Nikakor ni narobe, čeprav pa se s stališča prakse bolj priporoča saditi v jesenskem obdobju. Zakaj: zaradi vremena, suše, ki je velikokrat na pomlad in v taki suši je potrebno mlado sadiko zalivati in zalivati. V jeseni je več dežja in tako ni nevarnosti, da bi se mlada sadika izsušila. Če sadimo v jesenskem obdobju tudi eno rastno dobo prehitimo, tako imamo prej sadeže. Čez zimo se taka sadika že dobro ukrenini in začne zgodaj poganjati nastavke.

Bolj se priporoča tudi nakup sadik sadnega drevja, ki še niso posajene v loncih (v loncih so znatno dražje). V glavnem po aprilu pa sadike prodajajo samo še v loncih in te lahko sadimo celo leto. Če imamo sadiko spomladi, jo lahko čez noč namočimo v vodo s stopljenim hlevskim gnojem. Tako se dobro namoči in potem je manjša bojazen, da se nam zaradi suše izsuši.

Škropljenje sadnega drevja

Sadno drevje se v jeseni poškropi takoj po obiranju sadja. Takrat ga škropimo z bakrom, ki ima dve nalog: ena je, da zaključuje rast vejic, druga naloga pa je, da dozori listje in da listje odpade. Baker uniči vse glivične bolezni, ki so tisti trenutek na sadnem drevju. Priporoča se škropljenje z bakrom zgodaj spomladi, vendar mora biti temperatura najmanj nad 5 stopinj; priporočjivo je škropljenje zgodaj popoldan, ko se temperature dvignejo.

Z bakrom se priporoča škropiti vse koščičarje (češnje, češplje, marelice), preden  se odprejo popki in na ta način se bomo izognili ogromno glivičnih bolezni na temu sadju. Predvsem je priporočljivo škropiti breskve proti kodravosti takrat, ko se ravno popki odpirajo. Po temu škropljenju se priporoča, da začnemo škropiti s sodo bikarbono in sicer v intervalih, kakor pada dež. Najbolj je priporočljivo preventivno škropljenje v začetku cvetenja, ker takrat v primeru slabega vremena cvetove lahko napade glivična bolezen: cvetna mulivija in ta naredi na cvetju ogromno škode. Torej po cvetovih škropimo s sodo bikarbono. Po padavinah naredimo nov nanos tega škropiva iz sode bikarbone.

Kako se sadi sadno drevje

Skoplje se jama, pol metra široka, globoka, na dno jame damo uležan hlevski gnoj ali kompost na ta kompost dodamo zemljo (korenine ne smemo dati nikoli direktno na gnoj), korenine damo v mrežo proti voluharju, še prej pa korenine pregledamo, če so le-te dobre (če so gnile, nekvalitetne, jih malo porežemo stran).

Na eno jamo se da okrog kar po 2 kg organskega gnojila (briketov), tako da par let sadja ni potrebno nič več gnojiti. Ko damo korenino z mrežo v jamo, dodamo organsko gnojilo in jo zasujemo in sicer, cepljeno mesto mora biti 10 do 15 cm nad nivojem zemlje, ker se cepljeno mesto ne sme dotikati korenin, ker nam sicer podivja in bi bilo sadno drevo kot posejanec.

Zasajeno sadno drevje privežemo h kolu, nato definiramo deblo. Deblo mora biti vsaj 70 cm visoko. Vse vejice, ki so do 70 cm porežemo proč. Nato oblikujemo položno ležeče veje, da jih lepo razmejimo, da lepo rastejo in jih tudi malo na dol obtežimo, če preveč rastejo v kot. Nazadnje voditeljico prikrajšamo na 40 do 50 cm.

Dobro se je zapomniti, da tekoče leto pripravljamo enoletne veje, da se v mesecu juniju izvrši priprava cvetnih nastavkov že za naslednje leto in če tega ne pripravimo, naslednje leto nimamo svetnih nastavkov. Zato je zelo pomemben položaj vej, lega vej, koliko enoletnih vej pustimo; vse to moramo misliti ob obrezovanju v tekočem letu za naslednje leto.

Kako razmnožujemo ribez:

Ribez se razmnožuje na dva načina. Eden način je z lesnimi podtaknjenci in sicer narežemo enoletne veje (za svinčnik debele) v zimskem obdobju (od decembra pa do marca) na dolžino 20 do 30 cm dolžine. Te vejice zavežemo v butarico (cca 10 vejic skupaj), pomočimo jih v hormon za lažje in hitrejše ukoreninjenje in jih damo v zemljo, jih dobro namočimo in pokrijemo s polovinilasto vrečko zato, da se nam ne izsušijo. Te vejice pustimo na miru, jih ne premikamo, da se lahko ukoreninijo. Ko popki začnejo odganjati, lahko odstranimo tudi polovinilasto vrečko in pazimo, da jih zalivamo, da se vejice ne izsušijo. V juniju se na vejicah pojavijo kalusi (predhodnice korenin) in ko zaćnejo odganjati tudi koreninice, jih lahko posadimo na stalno mesto, ki ga imamo pripravljenega za nasad ribeza.

Drugi način je z deljenjem grmov, tako da od starega grma odkopljemo en delček grma in ga posadimo na mesto za nov grm ribeza. Je pa potebno zopet dobro dobro zalivati.

Ribez po višini ne režemo, izrezujemo ven samo stare veje – po petih letih starikave veje, ki nimajo več cvetnega nastavka izžagamo ven, čim globje pri osnovi. Do četrtega leta ne izrezujemo nobene veje, ker je les roden do četrtega leta.

Ameriške borovnice:

Rabijo kislo zemljo. V en meter globoko jamo damo šoto, dodamo lahko tudi nekaj žaganja (v glavnem rabijo kislost, sicer životarijo). Če bodo dobro prehranjene, bodo imele lepe cvetne nastavke (popke) in bodo tudi dobro rodile.

Po obiranju pridelka čimprej pognojimo z gnojilom za amariške borovnice. Če se tega poslužujemo, borovnca naredi do jeseni prelepe nastavke. Opozorilo: gnojenje borovnic spomladi je prepozno, ker ne bo naredila cvetnih nastavkov.

Pri borovnici je obrezovanje enako kot pri ribezu. Pet let ni potrebno obrezovati starih vej. Po petih letih izrezujemo samo suhe poganjke. Če pa se slučajno pojavi kakšna starikava veja, polna lišajev, jo pa pri osnovi izrežeš in sicer cca 5 cm višje, ker bodo tam potem pognale nove vejice, novi vrhovi – na ta način pomlajujemo grmovja.

Obrezovanje sadja:

Imamo dva obdobja obrezovanja sadja.

Zimska rez, ki se izvaja od decembra. V tem obdobju se priporoča rez jablan in hrušk.

Koščičarje (breskve, marelice in breskve, češnje) jih režemo v letnem obdobju – od aprila, kozačnejo poganjati pa vse do oktobra, ko zaključijo rast; to je letna rez in sicer zakaj, zato ker imajo koščičarji v sebi smolo in ta smola ima sposobnost, da zapolni rane, ki se pojavijo pri rezih. Najbolje je, da reze na koščičarjih naedimo po obiranju plodov in kasneje.

Kako luna vpliva na rast rastlin:

Luna vpliva tako, da vse rastline režemo okrog prazne lune (en teden pred in še en teden po prazni luni). Prav na sam dan prazne lune pa je idealni čas za pomlajevanje starih dreves.

Če imamo staro drevo, ki bi ga radi znižali, pomladili, takrat odžagamo eno do dve stari veji in takrat ne bomo na drevju naredili nobene škode, pognalo bo pa ogromno novih, zdravih poganjkov.

Prav nikoli ne režemo sadja na polno luno,  takrat naredimo sadnemu drevju škodo in tudi vsem rastlinam, ker takrat iz rastlin izteka sok. V zimskem obdobju, ko v rastlinah še ni soka, ne naredimo še te gromozanske škode, v letnem obdobju, ko pa rastline rastejo, je pa to izredno pomembno, da ne režemo na polno luno.

Gnojenje ribeza:

Ribez lahko gnojimo z uležanim hlevskim gnojem, če pa slučajno gnojimo s svežim, moramo čezenj dati zastirko (slama), da ne izpari dušik v ozračje. Lahko tudi s kurjim gnojem (ima malo več fosforja in kalija, pa malo manj dušika), je kvaliteten gnoj, posebej za cvetenje rastlin.

Gnojenje ameriških borovnic s smrekovim pepelom (ker borovnice potrebujejo kislost) je zelo dobro.

Bukov pepel

je alkalen in ga dajemo čim več v vrt, posebej na čebulo in česen. Je res dobro gnojilo proti ušem, škodljivcem.

Jajčne lupine:

jih posušimo in čimbolj na drobno zmeljemo in zelo priporočjivo je, da se jih potrosi okrog paprike in paradižnika in tako bomo imeli temno zelene liste in močne sadike;

so torej idealno gnojilo za utrjevanje celic pri paprikah in paradižniku.

Pri težavah s polži pa zdrobljene suhe jajčne lupine potrosimo po obronkih vrtov ali pa jih potrosimo kar po gredicah in s tem zemljo kalciniramo oz alkiniziramo.

Razkuževanje zemlje z apnom:

Je priporočjivo, če imamo kislo zemljo in sicer ne vsako leto, temveč na vsake tri do štiri leta.

KAKO NAJ DELAMO Z RASTLINAMI IN DREVESI?

Rastlina kot živo bitje rabi našo pozornost, našo ljubezen. Zavedati se moramo, da je ona tukaj zaradi nas, nam daje hrano, nam daje zrak, kisik, nam daje ćudovito okolje. Rastline so nam  poslane, da se mi dobro počutimo ob njih. Rastline so za nas hkrati tudi hrana in če se zavedamo, da rastlina, ki nam raste, npr. ena jablana , ki nam da plodove in ko se mi sprehodimo okrog jablane, odtrgamo plod, ki nam pade v oko, jabolko primemo z roko in ga damo v usta,  je ta plod naše zdravilo. Ta plod nas pozdravi, ta plod je za nas zdravilen, zrastel je za nas, poslan je bil za nas in nam je namenjen.

Vsak plod, ki ga odtrgamo z drevesa, ki ga odtgamo od rastline je naše zdravilo, prav zaradi tega je tako priporočljivo, da vzgajamo svoje rastline s svojimi rokami. Rastlina čuti to našo ljubezen, našo skrb zanjo, ona čuti, da delamo z rastlino in nam bo ona to vrnila z zdravjem, s pozitivno energijo, ki nam jo ta rastlina oddaja. Ukvarjajmo se z rastlino, začutimo jo, tako kot moramo biti ljubezen sami sebi, tako moramo biti taka ljubezen tudi rastlinam.