SMO ŠE VEDNO LAHKO NAVDIH DRUG DRUGEMU?

Razmišljam, čutim in počasi sem dojela, da razmišljam z energijo srca. Tako se energija misli spremeni v zapisane in izgovorjene besede, ki jih oddam v eter. Sebi in vam.

Energija iz etra sreča vaše misli in besede, srečajo se sorodne duše sredi ničesar, sredi vesolja, sredi ljubezni do sebe in domovine.

Hvala.

Vi vsi ste moja navdih. Brez vas, ne bi dobila toliko sporočil, ki jih želim deliti v zavedanju najvišjega dobra za vse nas.

Ne le za Slovenijo, za ves svet.

V boju proti zlu, ki je hujše, kot si lahko zamislimo, v boju proti izrodkom človeške rase, so sedaj udeležene prav vse države in vsi narodi tega sveta. Zato njim pustimo, da oni sami očistijo svoj Avgijev hlev, za čiščenje našega pa smo odgovorni sami.

Stoletja so enake zle energije, kot te, ki nas sedaj zapira in omejuje, manipulirale z informacijami, znanjem, ne le znanjem, skrili so nam VEDENJE.

Prepričali so nas, da nimamo moči, da smo manjvredna bitja, raja, ki ne zna sama odločati o svojem bistvu in življenju.

Zato globoko vem, da je odgovornost naša, osebna, človekova in narodova. Nihče od tujcev ne bo pomagal, če si sami ne bomo pomagali.

Zajemimo val ljubezni in svetlobe, ki bo razbil zlo, ki nas zatira toliko let.

Vidite, tukaj mi zvenijo besede Zdravljice kot prebujenje. Šele v tem času sem dojela, kakšno hrepenenje je v sebi nosil Prešeren.

Prešeren je vedel… že takrat…

Tukaj (v tem času in teh energijah od leta 2020) smo skupaj,

ki smo zato se zbrat’li,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!

Nekaj je v njegovih verzih, in sedaj mi je popolnoma jasno. Ta pesem je napisana za ta čas, ki je čas za to, kar res je in zavedanje tega.

Kaj potrebujemo sedaj danes mi, Slovenci in celo Človeštvo?:

Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!

In tale je še bolj udarna, ves svet je v luči novega zavedanja in Prešernova vizija rojeva novo Zemljo. Vsi smo enaki med enakimi, vsi smo Duše, hrepeneče po sreči, svetlobi, ljubezni, radosti in obilju vsega lepega.

Zato:

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat’ dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

…in še vedno nas njegova zapuščina navdihuje

Ta Duša bi v sedanjem času povezala ves svet; nam pa sporoča iz svojega srca v naša srca, da je naša usoda v naših rokah. Zato vedno večkrat pojem to kitico, in besede nosim v srcu.

Točno to, mi, narod, smo tisti, ki bomo obtožili vse, ki so izdajalci naroda in človeštva. Sodili jim bomo in nihče, prav nihče se ne bo izognil roki pravice. Vse stvore, izdajalce in izrodke čaka kazen.

Vsak od nas ima svojo nalogo v tem življenju, poslanstvo.

Vsak od nas ima pravico in dolžnost, da pove, kar ve, da posreduje znanja in vedenja, ki bodo vsem pomagala v rasti zavedanja.

Vsak od nas pa ima tudi pravico in dolžnost, da širi poštene informacije, kar (iz)vemo in kar mislimo, da bi lahko pomagalo tudi drugim.

Tisti, ki so »troli«, tisti, ki jih umirajoče truplo oblasti še drži v šahu, mogoče zaradi strahu ali denarja, so le še gnila, po propadu zaudarjajoča nesnaga.

Vsi veste, o, da, točno prepoznate energijo pisočega; kdo piše iz srca ljubečega in razlikujete tiste, ki pišejo za denar, pomembnost, status. Vedno več je v nas vedenja, kdo je kdo. Ne da se več skriti.

Energije ni več mogoče ponarediti.

Zato je naloga vsakega od nas, da prepozna dobro v sebi. Čas je, da najdemo dobro in lepo v sebi in to delimo. Predolgo smo skrivali SRCA in to MOČ v nas. Ni me več strah povedati, kdo sem ne glede na posledice, ne glede na težo obsojanja. Še večja teža bi legla name, če bi ponovno izdala svojo BIT, dušo.

Tisti, ki so še v vibraciji strahu, škodoželjnosti, privoščljivosti in še, kar je teh čustev, se bodo sesuli sami vase in propadli.

Nimajo svoje energije, zato jo hočejo našo. Konec je.

Naloga ostalih pa je, da se nas čim več združi v zavedanju sebe, ljubezni, radosti, svetlobe, sreče in dobronamernosti zase, za naše ljube in za domovino.

Ta domovina je na tukaj za nas, da se zavemo,

je tukaj na enem najlepših koncev Zemlje in ima kristalno energijo tako kot mi LJUDJE, ki smo del nje. Zeleni gozdovi in travniki, njive in pašniki, modre reke in morje in jezera, gore in skale, hiše in ljudje, ki so tukaj doma, smo zaklad, ki ga ne uniči ničesar več.

Zato bodimo vztrajni in potrpežljivi, prišel je čas, ko se bomo vsi, zares prav vsi, obrnili proti zajedalcem in izrodkom človeške družbe ter odšli naprej.

ZAVEDANJE, DA SMO NAROD, DA IMAMO DUŠO (NARODA) IN DA SMO SKUPAJ NAJMOČNEJŠI, JE NALOGA SLEHERNEGA OD NAS.

V TEM TRENUTKU SKUŠAJMO OPUSTITI TEŽKE IZKUŠNJE, TEŽKE ZAMERE IN ŽALOST, BOLEČINO IN JEZO.

SREČAJMO SE NA TOČKI, KI NAM JE VSEM ZAPISANA V SRCE – DOM.

PRIMIMO SE ZA ROKE IN SKUPAJ V LJUBEZNI DO SEBE, DRUŽINE IN DOMOVINE STOPIMO NAPREJ, V SVETLOBO PRIHODNOSTI.

BODIMO ENO IN SE POVEŽIMO V EN ORGANIZEM, KI IMA SICER RAZLIČNE SESTAVNE DELE (vsakega od nas), VENDAR VSEBUJE ENERGIJO, KI GA DRUŽI IN DRŽI SKUPAJ.