Podpišite pobudo za spremembo 90.člena Ustave.

Imam digitalno potrdilo

V kolikor imate digitalno potrdilo oz. digitalni podpis lahko podpišete pobudo takoj zdaj. V Sloveniji imamo znane 4 vrste digitalnih potdil: SIGEN-CA, Poštarca, AC NLB, Halom CA.

Nimam digitalnega potrdila

V kolikor nimate digitalnega potrdila, lahko podpišete pobudo na kateri koli upravni enoti v Sloveniji. Preverite kako.

V kolikor ne veste o čem se gre, vas vabim, da nadaljujete z branjem. Ta dva gumba vas čakata tudi na koncu te strani.
Vam pa zagotavljam, da je zelo pomembno in nujno!

Zakaj podpisati pobudo za spremembo 90.člena Ustave?

VSEBINA: 
UVOD – Kaj je svoboda odločanja?
1. Kaj ko nimamo svobode odločanja?
POZOR: 90. člen Ustave nam je onemogočil svobodo odločanja.
2. Ustava 90. člen ureja in definira zakonodajni referendum.
3. Na kakšen način se bo spremenil 90. člen Ustave?
4. Kaj nam prinaša ta zloglasni zakon ZNB-D?
5. Sprejeli so zakon PKP10, ki ga narod ni želel sprejeti. Referendum je bil onemogočen.
6. Zakaj je potrebno preprečiti sprejetje zakona ZNB-D ter temu podobne?
POZOR: Če podpišete pobudo, je zelo velika verjetnost, da preprečimo sprejetje zakona ZNB-D že sedaj.*

POVZETEK

Kaj je referendum?

Referendum je ena od oblik neposredne demokracije, v kateri sodelujejo vsi državljani, ki imajo pravico voliti v državni zbor. Glasovanje je tajno in osebno. Glasuje se z glasovnicami, pri čemer morata biti zagotovljeni svoboda odločanja in tajnost glasovanja. Poznamo več vrst referendumov, in sicer:

  • referendum o spremembi ustave (ustavodajni ali konstitutivni),
  • zakonodajni referendum,
  • referendum o mednarodnih povezavah,
  • posvetovalni referendum o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora.

Informacija spletne strani Državne volilne komisije.

Spletna stran SVOBODNI.SI je prvenstveno namenjena informacijam o zbiranju podpisov podpore pobudama za spremembo 90. člena in črtanje 3. a člena Ustave Republike Slovenije.

SPREMEMBA 90. člena USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

NA KRATKO: Zakonodajni referendum je dogodek, ko volivke in volivci odločamo, da zakon, ki ga je sprejel Državni zbor ne stopi v veljavo – zakon enostavno ne velja.

Temu jaz rečem svoboda odločanja.

Ampak 90. člen Ustave RS je bil spremenjen 2013 in nam dejansko onemogoča izvajanje neposredne demokracije. V tem členu je določeno namreč, da referenduma ni dopustno razpisati referenduma:

  • o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
  • o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
  • o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
  • o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

V državnem zboru je v obravnavi predlagal predlog zakon o spremembah in dopolnitvah ZNB-D. Celoten dokument predloga si lahko ogledate s klikom tukaj. 

Novela zakona ZNB-D naj bi Vladi RS  omogočila vladanje z uredbami namesto odloki in naj bi bilo omejevanje pravic in svoboščin človeka in državljana postopno.

Opozarjam na nekaj primerov, ki bi se lahko uresničili ob sprejetju novele zakona ZNB-D, za katere menim, da niso rešitev:

– V predlogu novele zakona ZNB-D Državni zbor Vladi dovoljuje, da področje osnovnih človekovih pravic ureja z uredbami (namesto odloki). Glede na izkušnje od marca 2020 lahko predpostavimo, da odloki Vlade ne bodo sledili načelom pravne države, kot so na primer načelo sorazmernosti, strokovnosti, demokratičnosti, pravne varnosti…

Ali diktatura trka na vrata pod pretvezo skrbi za naše zdravje? 

– Le na podlagi preučitve »strokovne« ocene lahko Vlada oceni, da ukrepi ne bodo zadoščali in zato lahko z uredbo sprejme dodatne ukrepe, ki bodo vedno bolj omejevali človekove pravice in svoboščine. Iz informacij, ki so na voljo javnosti, izhaja, da vlada ne sledi strokovnim ocenam in predlogom oziroma so »strokovna« mnenja podrejena zahtevam politike…

– V predlogu ZNB D ni v nobenem členu predvideno, da bi lahko Državni zbor obravnaval predlog uredbe oziroma upravičenost uredbe Vlade pred sprejemom in preprečil sprejem, če bi ugotovil neskladje z ustavo, zakoni ali dejanskim stanjem. Torej to pomeni, da Vlada lahko ravna popolnoma arbitratno (kot se ji zdi)…

– S sprejetjem novega predloga ZNB-D bi bilo nošenje mask, pogojevanje svobode s cepilnimi listi in ne nazadnje urejanje človekovih pravic in svoboščin z uredbami Vlade, bomo državljani omejeni na nepredvidene in nepredstavljive načine… 

So ukrepi, ki smo jim priča brez razglasitve epidemije, smiselni tudi pri 0,00071 odstotni smrtnosti?

Gre res le za varnost in za zdravje?

Zakaj so zdravstvene storite pogojevane  z ukrepi, ki omejejujejo obiskovanje bolnih pri zdravnikih, če je državi v interesu zdravje ljudi? Nesprejemljivo je, da bolan človek potrebuje posebne dokumente, da imaš pravico do zdravljenja?

Obstaja informacija, da je v trenutni »pandemiji« na svetovni ravni po podatkih WHO smrtnost 0.00071 %. Na dan 7. 1. 2022 je bilo 5,5 miljonov mrtvih zaradi? ali s? Covidom. Vseh prebivalcev na zemlji pa je 7,75 miljard.


V Sloveniji velja demokratična ureditev, kar pomeni, da ima ljudstvo možnost odločanja pri skoraj vseh področjih. To moramo izkoriščati in obdržati! Verjetno ste med tistimi 87% ljudmi, ki samostojno odloča o tem, kam bo šel prihranjen denar, kaj boste kupili in koliko prihranjenega denarja boste porabili. Je tako? Temu jaz rečem svoboda odločanja. 

Gremo še en primer.
Vaš avtomobil. Najverjetneje ste si kupili prav ta avtomobil, katerega ste si sami izbrali in vas nihče ni prisil v to. Je tako? Temu jaz rečem svoboda odločanja.

Prav tako tudi počitnice sami izberete in se sami odločite. Dom, hrana, partner, prijatelji in domači ljubljenček. Ja to vse si sami izberemo, kupimo in imamo. Temu jaz rečem svoboda odločanja. 

1. Kaj pa ko nimamo svobode odločanja?

Ste bili kdaj v položaju, ko niste mogli izbirati, ko ste bili prisiljeni v samo eno možnost, ki vam ni bila popolnoma všeč? Si lahko predstavljate?

Meni, kot verjetno vsakomur se je v življenju zgodilo, da mora izbrati nekaj, kar noče, samo zato ker misli, da mora. Ja priznam, se mi je zgodilo, ampak ni dober občutek. Ne želim več tega!

Kaj pravzaprav želim povedati je, da svoboda odločanja je možnost, da se odločimo popolnoma v skladu svojih želja. In prav to je edino pravilno! Več o tem spodaj.

POZOR: 90. člen Ustave nam je onemogočil svobodo odločanja.

2. Ustava 90. člen ureja in definira zakonodajni referendum

NA KRATKO: Zakonodajni referendum je dogodek, ko volivke in volivci odločamo o zavrnitvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor, pred njegovo razglasitvijo. Temu jaz rečem svoboda odločanja. Vendar 90. člen Ustave nam onemogoča pravico do referenduma v izjemnih primerih. Torej ta člen Ustave nam državljanom/kam Slovenije onemogoča svobodo odločanja o morebitnem sprejemu zakonov, ki niso dobri za družbo. Kot je na primer bilo z PKP10, kateremu je bilo onemogočen referendum (zaradi člena 90.), ne glede na to, da je bilo veliko ljudi proti sprejemu zakona PKP10. Kaj pravite na to? Vabim vas da preberete do konca.

Trenutno se v parlamentu obravnava zakon ZNB-D, ki je bil že enkrat zavrnjen, vendar ga sedaj s ponovnim poizkusom želijo sprejeti. Zakon o nalezljivih boleznih – D verzija, je zakon, ki ga ne želite, da ga sprejmejo, saj državljani ne bi imeli možnost do referenduma, zaradi trenutnega 90. člena Ustave. Torej ne bi mogli odločati o svoji usodi. V nadaljevanju boste izvedeli več o zakonu ZNB-D.

Trenutno veljavni 90. člen ustave je bil sprejet 31.05.2013. Pred tem datumom je bil 90. člen veliko bolj naklonjen državljanom/kam Slovenije.

3. Na kakšen način se bo spremenil 90. člen Ustave v kolikor do 15.01.2023 zberemo 30.000 podpisov pobude?

Predlog novega 90. člena Ustave iz pobude mag. Mimi Zajc, ki jo lahko podpišete prav zdaj​

»90. člen
(zakonodajni referendum)

Državni zbor lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum. Državni zbor je vezan na izid referenduma.

Državni zbor lahko razpiše referendum iz prejšnjega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volilcev.

Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.

Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali.«

II.

Zakon, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo in vse druge zakone, vezane na ta člen, je treba uskladiti z ustavnim zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

Ta ustavni zakon začne veljati z razglasitvijo v Državnem zboru.«

Trenutno veljavni 90. člen Ustave, ki velja že od leta 2013, ki ga moramo razveljaviti. Zato podpišite pobudo.

90. člen
(zakonodajni referendum)

»Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev.

Referenduma ni dopustno razpisati:
– o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
– o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
– o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
– o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.

Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.«

Izpostavimo besedilo iz drugega/desnega stolpca, kjer je trenutno veljaven 90. člen Ustave. 

Referenduma ni dopustno razpisati:
– o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,

Kot naravne nesreče veljajo tudi nalezljive bolezni. Ta del 90. člena Ustave je nevaren za ljudstvo.

POZOR: Če podpišete pobudo, je zelo velika verjetnost, da preprečimo sprejetje zakona ZNB-D že sedaj.*

*To velja v primeru, v kolikor se sprememba 90.člena Ustave sprejme in potrdi v državnem zboru še preden državni zbor sprejme zakon ZNB-D. V kolikor pohitijo s sprejemom zakona ZNB-D, potem ljudstvo nima možnosti zahtevati referendum, saj bo veljal še trenutni 90. člen Ustave, ki onemogoči referendum v tovrstnih primerih. Vendar vsekakor ko bodo videli, da je 30000 državljanov podpisalo to pobudo, bodo razmišljali drugače. PODPIŠITE POBUDO!
 

Predlog novega 90. člena Ustave iz pobude mag. Mimi Zajc, ki jo lahko podpišete prav zdaj, pa ureja 90. člen Ustave na način, da ljudstvu omogoča referendum oz. možnost preklica zakona, ki se sprejme v državnem zboru. To bi nam omogočilo možnost odločanja o tem ali bo sprejet zakon ZNB-D. 

URADNI DOKUMENT: Na kakšen način bo spremenjen 90. člen ustave ter ostale informacije o tem lahko najdete na povezavi s klikom na spodnji gumb.

POZOR: ČAS ZA PODPIS POBUDE JE 15.01.2023. POTREBUJEMO 30.000 PODPISOV. PODPIŠITE POBUDO ZDAJ!

4. Kaj nam prinaša ta zloglasni zakon ZNB-D?

Komentar (1) na 1. odstavek 39. člena: Vlada RS od imenovanja z odloki omejujejo človekove pravice in svoboščine, ki so opredeljene v Ustavi RS (imajo direktno varstvo) in so le vprimeru, ko Ustava dovoljuje, urejene z zakonom. V predlogu zakona ZNB D se Državni zbor Vladi dovoljuje, da področje osnovnih človekovih pravic ureja z uredbami (namesto odloki). Glede na izkušnje od marca 2020 lahko predpostavimo, da odloki Vlade ne bodo sledili načelom pravne države, kot so na primer načelo sorazmernosti, strokovnosti, demokratičnosti, pravne varnosti…

Komentar (2) na 3. odstavek 39. člena: Le na podlagi preučitve strokovne ocene lahko Vlada oceni, da ukrepi ne bodo zadoščali in zato lahko z uredbo sprejme dodatne ukrepe, ki bodo vedno bolj omejevali človekove pravice in svoboščine. Iz informacij, ki so na voljo javnosti, izhaja, da vlada ne sledi strokovnim ocenam in predlogom. Obenem pa je javnost seznanjena z dosedanjim delom »strokovnih« skupin pri Vladi oziroma MZ. 3. odstavek tudi omenja pogojevanje gibanja, zbiranja in odstopanja do blaga in storitev z izkazovanjem z zdravstvenimi dokumenti. Torej, zdravstveno stanje več ne bo popolna zasebnost.

Zaključni komentar 39. člena: Določba ne pomeni nadzora Državnega zbora, saj v nadaljevanju govori, da minister za zdravje z vložitvijo predloga za sprejetje uredbe na Vladi predlog ukrepov pošlje tudi DZ v seznanitev. To pomeni le, da DZ seznani, da bo vlada sprejela takšne ukrepe, brez da ima DZ pravico spremeniti ali preprečiti sprejem uredbe.

V drugem odstavku 39. b člena je določeno, da Vlada sprejeto uredbo (to pomeni verjetno tudi objavo v Uradnem listu, takrat tudi začne veljati) pošlje Državnemu zboru. DZ nato to informacijo posreduje Odboru za zdravje, ki se z že sprejeto uredbo seznani najkasneje 5 dni po sprejemu. To pomeni, da (lahko) uredba velja že 5 dni, preden se Odbor za zdravje z njo seznani.

V predlogu ZNB D ni v nobenem členu predvideno, da bi lahko Državni zbor obravnaval predlog uredbe oziroma upravičenost uredbe Vlade pred sprejemom in preprečil sprejem, če bi ugotovil neskladje z ustavo, zakoni ali dejanskim stanjem.

 

 

5. Sprejeli so zakon PKP10, ki ga narod ni želel sprejeti. Referendum je bil onemogočen.

27.12. 2021 se je sprejel zakon PKP 10 – proti koronski paket 10. Veliko ljudi je bilo proti sprejemu tega zakona, saj je v tem zakonu nekaj členov spornih. Mimi Zajc je nekaj dni pred sprejemom tega zakona napovedala zbiranje podpisov za referendum zakona PKP10. Prav na dan 27.12. 2021 je bilo zbranih kar 5495 podpisov. Mimi Zajc jih je pravočasno odnesla v parlament in zahtevala referendum a vendar je bila zahteva zavrnjena, saj v ustavi obstaja 90. člen, ki prepoveduje referendum v tovrstnih primerih.

Več o podpisih v članku s klikom tukaj.

Nauk te zgodbe je lahko prav ta, da sedaj skupaj podpišemo pobudo za spremembo 90. člena Ustave in v bodoče preprečimo tovrstna dejanja.

6. Zakaj je potrebno preprečiti sprejetje zakona ZNB-D ter temu podobne?

Bolezni so in  vedno bodo prisotne med ljudmi. Če pogledamo v zgodovino, se je redko dogajalo, da so nalezljive bolezni imele 5 ali več % smrtnost. Za tovrstne nalezljive bolezni je zagotovo zelo pomembno, da hitro in učinkovito ukrepamo. Če pogledamo v zadnjih 2 letih je vlada z naslednjimi ukrepi želela preprečiti širitev nalezljive bolezni: 

  • Policijska ura od 21h – 6h
  • Zapiranje države, trgovin oz. celotnega gospodarstva
  • Nošenje mask na odprtem
  • Prepoved prehajanja med občinami
  • Šolanje od doma

Mogoče se zdi kar koli od tega smiselno, ampak dejstvo je, da so bili te ukrepi, ki so se izvajali v letu 2020 zelo neučinkoviti, saj imamo v letu 2021/2022 še vedno epidemijo COVID-19, ki je na podlagi statistike še večja oz. imamo več pozitivnih testov, kot je to bilo tedaj.

Verjamete ali ne prav vsi te ukrepi niso imeli pravne podlage za izvajanje, pa so se izvajali. Veliko ljudi je bilo oškodovanih. 

So takšni ukrepi smiselni tudi pri 0,00071% smrtnosti, kot je COVID-19?

*(0,00071% smrtnost na dan 07.01.22 je bilo 5,5 miljonov mrtvih zaradi Covida. Vseh prebivalcev na zemlji pa je 7,75 miljarde. V izračun je zajet cel svet, ker se cel svet tudi bori z COVID-19) 

Zapiranje države zaradi možnih okužb izhaja še iz srednjega veka in tovrstni ukrepi nikoli niso bili učinkoviti. Zakaj smo jih izvajali? Zagotovo ne smemo dovoliti, da tovrstni ukrepi postanejo zakon, saj bi s tem pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti bili slabši.

Bolezni so bile vedno prisotne med ljudmi, še posebej takšne ki imajo 0,00071% smrtnost, kot recimo gripa ali COVID-19. Nujnost zaradi tovrstnih bolezni se lahko ustvarja znova in znova. Ukrepi se kopičijo en na drugega znova in znova. Pa a je vendar vse to smiselno. 

Omejevanje gibanja je lahko smisleno, vendar kje je meja?

Podpišite pobudo, da lahko odločamo o tem ali se bo določen zakon, ki nam omejuje življenje sprejel ali ne. Strinjanje ali ne strinjanje lahko pokažemo kasneje, pomembno je imeti priložnost odločati, zato podpišite pobudo, da lahko odločamo sami (ljudstvo).

No, zdaj ko veste, da je to nujno za vse nas, vas vabim da pobudo tudi podpišete. Spodaj preverite kako.

Imam digitalno potrdilo

V kolikor imate digitalno potrdilo oz. digitalni podpis lahko podpišete pobudo takoj zdaj. V Sloveniji imamo znane 4 vrste digitalnih potdil: SIGEN-CA, Poštarca, AC NLB, Halom CA.

Nimam digitalnega potrdila

V kolikor nimate digitalnega potrdila, lahko podpišete pobudo na kateri koli upravni enoti v Sloveniji. Preverite kako.

Ne oklevajte, časa je le do 15.01.2023. Ja malo časa, ampak nam bo uspelo. Srčno verjamem. Podpišite zdaj!