Z MIMI ZAJC TEČEMO NOV KROG ZA SPREMEMBO USTAVE – TRETJIČ

zato podpišimo pobudi za črtanje 3.a člena spremembo 90. člena

Kdaj, če ne sedaj? V tretje gre rado…

Zajadrajmo ali zaplujmo skupaj – v nove čase. Potrebujemo precej poguma in veliko srce, da dojamemo: čas je za svobodnjake – ljudi, ki smo se rodili samosvoji in suvereni in to želimo tudi živeti. To stanje človeka, da je samosvoj, imamo možnost vrniti le mi sami, ljudstvo Slovenk in Slovenov.

NAROD SI BO PISAL SODBO SAM; NE FRAK JE NE BO IN NE TALAR…

Kratka obrazložitev vsebine pobud

– pobuda za črtanje 3.a člena ustave pomeni, da si vzamemo nazaj svobodo in suverenost, torej da mi, samosvoji ljudje, sami, brez vpletanja korporacij in mednarodnih organizacij, ponovno odločamo o svoji usodi in življenju, zase in za prihodnje generacije ter

– pobuda za spremembo 90. člena ustave je pobuda, da si ljudje vzamemo nazaj možnost neposrednega odločanja na referendumih in ne dovolimo, da škodljivi zakoni prično veljati.

Podpora volivca pobudi za za spremembo 90. člena Ustave Republike Slovenije

Mag. Mimi Zajc (pobudnica) sem na podlagi Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi vložila pobudo za spremembo 90. člena Ustave Republike Slovenije. Pobuda izpolnjuje z zakonom določene pogoje, zato je predsednica Državnega zbora določila roke za zbiranje podpore. Prvi dan koledarskega roka za zbiranje podpisov volivk in volivcev je določen četrtek, 1. 9. 2022, zadnji, šestdeseti dan za zbiranje podpisov pa nedelja, 30. 10. 2022.

S spremembo 90. člena Ustave RS so poslanci Državnega zbora volivcem pravzaprav odvzeli pravico do neposredne demokracije, to pomeni, da ljudje ne moremo več odločati o zadevah, ki vplivajo na naša vsakdanja življenja.

Obstoječi veljavni 90. člen(zakonodajni referendum) »Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev. Referenduma ni dopustno razpisati: – zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, – zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna, – zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb, – zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.«

Predlog besedila novega 90. člena (v prid ljudstva) oziroma vrnitev člena v vsebino originalne ustave, sprejete 23. 12. 1991 90. člen (zakonodajni referendum) Državni zbor lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Državni zbor lahko razpiše referendum iz prejšnjega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volilcev. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali.« II.Zakon, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo in vse druge zakone, vezane na ta člen, je treba uskladiti z ustavnim zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. Ta ustavni zakon začne veljati z razglasitvijo v Državnem zboru.

Vsi, ki imate digitalno potrdilo lahko podpišete na tej povezavi
https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6045

Če digitalnega potrdila še nimate, lahko pobudo podpišete oziroma OVERITE SVOJ PODPIS na kateri koli upravni enoti. Podporo lahko oddate le enkrat. V obrazec s tiskanimi črkami vpišite vaše osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva, stalni naslov: kraj, ulica, hišna številka in občina je treba prepisati točno tako, kot je zapisano v vašem uradnem dokumentu (osebna izkaznica, potni list). Bodite, prosim, natančni. Primer: Prešernova 25 ali Prešernova ulica 25 ni isto. Celoten obrazec lahko izpolnite sami doma, vanj pa je poleg osebnih podatkov potrebno obkrožiti B. SU (sprememba ustave), v okenček vpisati številko 956 in geslo: SPREMEMBA 90. člena USTAVE. Obrazec je treba podpisati pred uradno osebo, ki mora vpisati kraj, datum in se podpisati ter obrazec žigosati. S seboj imejte osebni dokument (osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje, orožni list). Podpisati ga morate sami, nihče drug tega ne more storiti namesto vas. Vse te formalnosti morajo biti izpolnjene, da obrazec velja. Na upravni enoti lahko overite podpis vsak dan ne glede na uradne ure v delovnem oziroma poslovnem času. Izpolnjen in na upravni enoti podpisan obrazec nam nato pošljite po pošti na naslov: Mimi Zajc Zgornja Dobrava 50 4246 Kamna Gorica ZELO POMEMBNO: Če overjenega obrazca ne bom tudi fizično prejela, se vaš glas ne bo štel kot oddan, saj moram za pobudo spremembe 90. člena dostaviti 30.000 podpisov osebno v fizični obliki oz. digitalno v kolikor ste podpisali z digitalnim podpisom. Vzorec pravilno izpolnjenega obrazca Vzorec_90 Obrazec (pdf) OBRAZEC podpora-volivca-SLO

POVZETEK

iz pobude, objavljene na strani Državnega zbora Sporočila za javnost Sporočilo za javnost (dz-rs.si)

Kaj je referendum?

Referendum je ena od oblik neposredne, v kateri sodelujejo vsi državljani, ki imajo pravico voliti v državni zbor. Glasovanje je tajno in osebno. Glasuje se z glasovnicami, pri čemer morata biti zagotovljeni svoboda odločanja in tajnost glasovanja. Poznamo več vrst referendumov, in sicer:

Neposredna demokracija se izvaja preko instituta referendum in preko instituta ljudska iniciativa.

Referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije in omogoča neposredno odločanje volivcev o ustavi, zakonih ali drugih pravnih aktih na državnem in lokalnem nivoju. Prav v pravici do referenduma je skrita pravica in dolžnost volivcev, da o zadevah, ki so pomembne za življenje in delo, za delovanje družbe in države in ohranjanje suverenega človeka in suverenega naroda odločajo sami z osebnim izjavljanjem in na ta način prevzamejo odgovornost za svojo odločitev in izvršujejo tudi ustavno pravico iz 44. člena Ustave RS.

Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 je uvedla tako ustavno revizijski referendum (170. člen), kot tudi zakonodajni referendum (90. člen) in posebej referendum za ustanovitev občine (tretji odstavek 139. člena). Ustava je urejala referendum zgolj načelno, način uresničevanja referenduma, zlasti pa postopek za njegovo izvedbo, pa je določila, da se to opredeli v zakonu.

Tako je bilo določeno v originalni ustavi, ki jo je sprejela Skupščina Republike Slovenije 23. 12. 1991.

Z odločitvijo politike, da se Republika Slovenija poveže v Evropsko unijo, je ta originalna Ustava Republike Slovenije dobivala nove člene (ki so praviloma omejevali pristojnost ljudi, da odločajo o svojem življenju), in sicer so ustavni zakoni spreminjali ustavo na način, ki je odvzel ljudem pravice odločati o sebi, o svoji suverenosti in svobodi

Podpora volivca pobudi za črtanje 3.a člena Ustave Republike Slovenije

Mag. Mimi Zajc (pobudnica) sem na podlagi Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi vložila pobudo za črtanje 3.a člena Ustave Republike Slovenije. Pobuda izpolnjuje z zakonom določene pogoje, zato je predsednica Državnega zbora določila roke za zbiranje podpore. Prvi dan koledarskega roka za zbiranje podpisov volivk in volivcev je določen četrtek, 1. 9. 2022, zadnji, šestdeseti dan za zbiranje podpisov pa nedelja, 30. 10. 2022

S sprejemom 3.a člena v Ustavo RS smo Slovenke in Slovenci izgubili velik del suverenosti in jo izgubljamo vsakič, ko Državni zbor sprejme zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe (katerekoli).

3.a člen “Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot. Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko državni zbor razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati. Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, vlada sproti obvešča državni zbor o predlogih takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju. Razmerja med državnim zborom in vlado iz tega odstavka podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.“

Vsi, ki imate digitalno potrdilo lahko podpišete na tej povezavi:
https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6029

Če digitalnega potrdila še nimate, lahko pobudo podpišete oziroma OVERITE SVOJ PODPIS na kateri koli upravni enoti. Podporo lahko oddate le enkrat.

V obrazec s tiskanimi črkami vpišite vaše osebne podatke:

ime in priimek,
datum rojstva,
stalni naslov: kraj, ulica, hišna številka in občina je treba prepisati točno tako, kot je zapisano v vašem uradnem dokumentu (osebna izkaznica, potni list). Bodite, prosim, natančni.

Primer: Prešernova 25 ali Prešernova ulica 25 ni isto.

Celoten obrazec lahko izpolnite sami doma, vanj pa je poleg osebnih podatkov potrebno obkrožiti B. SU (sprememba ustave), v okenček vpisati številko 956 in geslo: SPREMEMBA 90. člena USTAVE.

Obrazec je treba podpisati pred uradno osebo, ki mora vpisati kraj, datum in se podpisati ter obrazec žigosati. S seboj imejte osebni dokument (osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje, orožni list). Podpisati ga morate sami, nihče drug tega ne more storiti namesto vas.

Vse te formalnosti morajo biti izpolnjene, da obrazec velja.

Na upravni enoti lahko overite podpis vsak dan ne glede na uradne ure v delovnem oziroma poslovnem času.

Izpolnjen in na upravni enoti podpisan obrazec nam nato pošljite po pošti na naslov:

Mimi Zajc
Zgornja Dobrava 50
4246 Kamna Gorica

ZELO POMEMBNO: Če overjenega obrazca ne bom tudi fizično prejela, se vaš glas ne bo štel kot oddan, saj moram za pobudo za črtanje 3.a člena dostaviti 30.000 podpisov osebno v fizični obliki oz. digitalno v kolikor ste podpisali z digitalnim podpisom.

Vzorec pravilno izpolnjenega obrazca Vzorec_3a
Obrazec (pdf) OBRAZEC podpora-volivca-SLO

POVZETEK

iz pobude, objavljene na strani Državnega zbora Sporočilo za javnost Sporočilo za javnost (dz-rs.si)

Če smo Slovenci takrat, ko smo se odločali za vstop evropsko skupnost, videli EU kot organizacijo, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države in podobnih načel, se je v zadnjih letih pokazalo, da so ti postulati demokratične, pravne in svobodne skupnosti v razpadanju in da Evropska unija ni več skupnost enakopravnih držav, temveč povsem nekaj drugega.

Ta trditev se pokaže kot resnična predvsem v spreminjanju načina delovanja različnih sistemov na svetovni ravni in državni ravni, predvsem na področju zdravstvenega sistema, najbolj očitna pa je zloraba in manipulacija človekovih pravic in svoboščin držav območja, ki ga pokriva Evropska unija oziroma jo izvajajo njeni neizvoljeni (imenovani) birokratski posamezniki in organi.

Prebivalci Republike Slovenije imamo pravico, da se na stanje v lastni državi na podlagi pravice do neposredne demokracije odločimo, ali bomo še podpirali in sodelovali pri ukinjanju človekovih pravic in svoboščin in pri zlorabi represivnih metod režima za obvladovanje prebivalstva. V skupnost (EU) smo vstopili na podlagi referenduma z zaupanjem v blaginjo in varnost, kar pa se je v zadnjih dveh letih in pol izkazalo kot prevara in zloraba.

Volivci imamo možnost, da slovenskemu zakonodajnemu telesu, Državnemu zboru, vladi in vsem oblastnim strukturam, da je nastopil čas, da ugotovimo, da je pogoj iz prvega odstavka 3.a člena zlorabljen. Načel, ki so pogoj za prenos dela suverenosti na mednarodne organizacije, te organizacije ne spoštujejo več.

Zato je čas je, da ponovno odločamo o lastni usodi in o usodi naših otrok, zato je pobuda za črtanje 3.a člena Ustave RS utemeljena in naj o njej odločijo volivci z obliko neposredne demokracije, ki je v naši družbi prispodoba demokratične države. V tej fazi predloga spremembe Ustave RS to pomeni neomejeno pravico izražanja podpore pobudi brez omejitev pri podpisovanju na upravnih enotah.

Naj ponovno dodam, da ima slovenski narod pravico in dolžnost, da zaščiti sebe, svoje otroke, svojo zemljo, zrak in vodo ter celotno domovino na način, ki bo nesporen izraz svobodne volje in suverenosti človeka, državljana in naroda.

PREDNOSTI VRNJENE SUVERENOSTI IN POSLEDIČNO SVOBODE LJUDEM

S črtanjem 3.a člena Ustave RS bo slovenski narod ponovno pridobil pravico do svobodnega in suverenega odločanja o svojem življenju, narodovi volji, ohranjanju in varovanju naravnih virov in izgradnji družbe oziroma skupnosti, ki bo sledila skupno dogovorjenim ciljem prosperitete domovine in države.

Na ta način vrnjena suverenost in svoboda bo slovenskemu narodu pokazala, da nobena žrtev v teh letih ni bila zaman, ker smo enotni v zahtevi po svobodnem in suverenem odločanju o življenju vseh državljanov in prebivalcev Republike Slovenije na temelju pravne, demokratične in socialne države enakopravnih ljudi, ki ustvarjajo prihodnost s sodelovanjem, spoštovanjem in enotnostjo.

Vrnjeni svoboda in suverenost sta temelja sedanjosti in bodočnosti slovenskega naroda in slovenske države.”

Posnetek tiskovne konference mag. Mimi Zajc ob začetku zbiranja podpisov 1. septembra 2022